Jedro

Primarna navezanost majhnega otroka na enega od staršev zato v primeru, ko imata starša primerljive starševske kapacitete in dejanske možnosti skrbi za otroka, ni razlog za zaupanja otroka v varstvo in vzgojo le staršu, na katerega je otrok bolj navezan.

Tudi konflikt med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Konflikti med staršema namreč vplivajo na otroke neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno, zato ni v korist otroku, da se ga zaradi konfliktnih odnosov med staršema prikrajša za stike z enim staršem. Omejevanje stikov otroka z enim staršem lahko vodi v odtujenost med njima, to pa škoduje razvoju otroka.

Delo s krajšim delovnim časom je sicer res pravica staršev predšolskih otrok, a jih ne odvezuje dolžnosti preživljati otroka po svojih najboljših zmožnostih.

Prepis zvočnega posnetka ni zapis povzetkov na naroku povedanega, pač pa gre za dobesedni prepis povedanega. Ugovora zato ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na (ne)smiselnost zapisanega. Prepiše se, kar je bilo izrečeno, torej tudi nesmiselne izjave.

Izrek

I. Ugovor zoper prepis zvočnega posnetka pritožbene obravnave se zavrne.

II. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "1. Ml. A. A., EMŠO: 0000 se zaupa v varstvo in vzgojo mami B. B. in očetu C. C. 2. Stalno prebivališče ml. A. A. se določi na naslovu mame B. B., mami se vročajo tudi pošiljke za otroka.

3. Ml. A. A. preživlja čas s staršema na sledeč način: a) do 19. 12. 2023 kot je odločeno z začasno odredbo, ki je bila izdana 19. 4. 2021; b) v torek, 19. 12. 2023, jo pride oče iskat v vrtec in jo pripelje v sredo zjutraj v vrtec; v vrtec jo pride iskat v četrtek, 21. 12. 2023, in jo pripelje v vrtec v petek zjutraj; v nedeljo 23. 12. jo pride iskat ob 9.30 uri k mami in jo do 18.30 ure pripelje nazaj k mami; v torek 26. 12. 2023 jo pride ob 9.30 uri iskat k mami in jo v sredo zjutraj pripelje v vrtec; v četrtek 28. 12. jo pride iskat v vrtec in jo tja pripelje v petek zjutraj; v nedeljo 31. 12. jo pride iskat k mami ob 9.30 uri in jo pripelje nazaj do 18.30 ure; v torek 2. 1. 2024 jo pride iskat k mami ob 9.30 uri in jo 3. 1. zjutraj pelje v vrtec; v četrtek 4. 1. jo pride iskat v vrtec in jo v petek zjutraj pripelje v vrtec; v nedeljo 7. 1. 2024 jo pride ob 9.30 uri iskat k mami in pripelje nazaj do 18.30 ure; v torek 9. 1. jo pride iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje v vrtec; v četrtek 11. 1. 2024 jo pride iskat v vrtec in v petek pripelje v vrtec; v nedeljo 14. 1. jo pride iskat k mami ob 9.30 uri in pripelje nazaj do 18.30 ure; v torek 16. 1. 2024 jo pride iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje v vrtec; v četrtek 18. 1. jo pride iskat v vrtec in v petek zjutraj pripelje v vrtec; v ponedeljek 22. 1. 2024 jo pride iskat v vrtec in jo v vrtec pripelje v torek zjutraj; v sredo 24. 1. jo pride iskat v vrtec in v vrtec pripelje v četrtek zjutraj; v petek 26. 1. jo pride iskat v vrtec in jo v soboto do 18.30 ure pripelje k mami; v tednu od 29. 1. do 4. 2. 2024 A. A. pri očetu prespi iz ponedeljka na torek, srede na četrtek in v petek do sobote do 18.30 ure, ko jo pripelje k mami; v ponedeljek 5. 2. jo pride iskat v vrtec in pripelje v vrtec v torek zjutraj; v sredo 7. 2. jo pride oče iskat v vrtec in jo v četrtek 8. 2. pripelje k mami do 18.30 ure; v soboto 10. 2. jo pride iskat k mami ob 9.30 uri in jo k njej pripelje do 18.30 ure; v tednu od 12. 2. do 18. 2. je A. A. pri očetu v ponedeljek po vrtcu do torka zjutraj, sredo po vrtcu do četrtka zjutraj, obakrat jo zjutraj pripelje v vrtec, v petek jo pride iskat v vrtec in jo pripelje v soboto do 18.30 ure k mami. Ostali čas preživi pri mami; c) od 19. 2. 2024 dalje bo preživljala čas s staršema po sistemu dva dni, dva dni, tri dni, in sicer 19. in 20. 2. z očetom, naslednja dva dni z mamo, nato tri dni z očetom, dva dni z mamo, dva dni z očetom, tri dni z mamo. Tak režim stikov velja do začetka šolanja A. A. Ko bo A. A. začela hoditi v šolo, bo z vsakim od staršev preživela izmenjaje po sedem dni strnjeno, in sicer od nedelje od 19.00 ure do naslednje nedelje do 19.00 ure. Tedenski režim prehajanja se bo pričel prvo nedeljo po vstopu A. A. v šolo, to bo 5. 9. 2027. Prvi teden bo preživela pri staršu, pri katerem bi bila po dotedanjem sistemu prehajanja v ponedeljek, 6. 9. 2027; d) če se starša ne dogovorita drugače, bo do vstopa v šolo A. A. z vsakim preživela do dvakrat letno strnjeno sedem dni počitnic, božično novoletne počitnice pa z vsakim staršem polovico, in sicer od 24. 12. do 28. 12. do 19.00 ure s staršem, pri katerem je 24. 12., od 28. 12. od 19.00 ure do 3. 1. pa pri drugem staršu, ki jo 3. 1. zjutraj pripelje v vrtec. Če se starša ne dogovorita drugače, po 5. 9. 2027 velja režim tedenskega preživljanja časa tudi med počitnicami, prazniki in drugimi dela prostimi dnevi, razen med božično novoletnimi prazniki, ki jih A. A. preživi z vsakim polovico, po sistemu, kot je naveden v prejšnjem stavku.

e) Po 19. 2. 2024 je na željo A. A. dolžan starš, pri katerem A. A. takrat preživlja čas, vzpostaviti telefonski ali video klic z drugim staršem.

f) Po 19. 2. 2024 za prevoz poskrbi starš, k kateremu A. A. gre. Bolezen ni ovira za prehajanje A. A. od enega k drugemu staršu. Starša sta dolžna poskrbeti, da bodo A. A. dokumenti pri tistem staršu, pri katerem je A. A..

4. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici plačati 1.345,00 EUR že zapadle preživnine v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Za december 2023, januar 2024 in februar 2024 je dolžan plačati mesečno 120,00 EUR preživnine, in sicer do 15. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Od 1. 3. 2024 dalje udeleženca postopka A. A. preživljata tako, da: - vsak od njiju poskrbi za njo v času, ki ga preživi pri njem (hrana, obleka in obutev, higienske potrebščine, bivanje, razvedrilo, počitnikovanje); - stroške vrtca, kasneje šole, prostočasnih dejavnosti, vrtčevskih ter šolskih počitnikovanj plačata vsak polovico; če se ne uspeta dogovoriti drugače, jih plača mama, oče pa ji na podlagi predloženega potrdila o plačilu v roku 3 dni povrne polovico plačanega zneska, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Vsak od staršev uveljavlja otroški dodatek za polovico koledarskega leta.

5. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka."

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ml. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo mami (predlagateljica); da potekajo stiki A. A. z očetom (nasprotni udeleženec) od 1. 9. 2023 v prvem tednu v ponedeljek, sredo in petek med 14.30 in 18.30 uro, drugi teden v ponedeljek in sredo med 14.30 in 18.30 uro ter v soboto med 9.00 in 18.30 uro ter tako izmenično vse naslednje tedne, pri čemer med tednom oče deklico prevzame v vrtcu in jo pripelje po končanem stiku na dom k mami, ob sobotah pa jo prevzame na materinem domu in jo tja pripelje po končanem stiku. od 1. 9. 2023 se sobotni stik podaljša do nedelje do 17.00 ure, v času medletnih počitnic od 1. 9. 2027, ko bo A. A. začela obiskovati osnovno šolo, pri očetu preživi prvo polovico jesenskih, božično-novoletnih, zimskih in prvomajskih počitnic, v času poletnih počitnic imata stik nepretrgoma en teden, nepretrgan stik imata en teden tudi z mamo, v ostalem potekajo redni stiki, praznike in dela proste dni (8. 2., velikonočni ponedeljek, 25. 6.) A. A. preživi izmenično enkrat pri enem, drugič pri drugem staršu. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora predlagateljici za čas od 6. 4. 2021 do 31. 8. 2022 plačati preživnino v znesku 160,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2022 dalje pa 250,00 EUR mesečno in odločilo o valorizaciji preživnine. Kar sta zahtevala udeleženca drugače, je zavrnilo in odločilo, da krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec, uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga višjemu sodišču, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da zaupa A. A. v varstvo in vzgojo obema staršema ter določi stike v trajanju po štiri dni pri vsakem od staršev izmenjaje, trikrat letno v nepretrganem trajanju teden dni pri vsakem od staršev, če bosta v tem času koristila letni dopust, od 1. 9. 2027 dalje preživi pri vsakem od staršev izmenjaje jesenske, božično-novoletne, zimske in prvomajske počitnice, praznike in dela proste dni, plačevanje preživnine naj naloži vsakemu v enem znesku in odloči, da mu je predlagateljica dolžna plačati polovico stroška sodne takse za pritožbo.

Meni, da odločitev, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo mami, ni pravilna. Primarna navezanost na mamo pri otroku v starosti dveh let ni utemeljen razlog za neenakopravno obravnavanje očeta. Primarne navezanosti A. A. na mamo ni več in tudi visoke konfliktnosti med staršema ne. Komunikacija glede potreb otroka med njima poteka. Izvedenka je ugotovila, da dopuščata potrebno komunikacijo v zvezi z otrokom in sta sposobna delovati odgovorno in v korist otroka. Opozarja na izpovedbo izvedenke, da se prenočevanje pri očetu lahko prakticira od A. A. drugega leta. Stališča o manjvrednosti starševske vloge očeta so preživeta. Predaja otroka v vrtcu bo onemogočila oziroma zmanjšala možnost konfliktov.

Drugače je treba določiti tudi preživnino, saj bosta starša enakomerno obremenjena s tekočimi življenjskimi stroški A. A. in bo edini strošek, ki ga bo potrebno razdeliti, strošek oskrbnine v vrtcu. Ta strošek je treba porazdeliti v sorazmerju z njunimi premoženjskimi zmožnostmi ter upoštevaje stroške z gorivom za prevoze otroka. Ker mama ne vozi, njegov strošek za prevzem in oddajo otroka znaša prek 100,00 EUR mesečno. Njegove dohodkovne zmožnosti so znatno slabše od predlagateljičinih. Višje prejemke od minimalne plače je imel izključno iz razloga, ker je začasno nadomeščal drugega delavca. Sodišče naj zato naloži plačevanje preživnine vsakemu v enaki višini. Z določitvijo preživnine v višini 250,00 EUR mesečno je ob strošku z gorivom in glede na anuiteto posojila v višini 283,00 EUR ogroženo njegovo lastno preživljanje.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Trdi, da ne iz Družinskega zakonika (DZ) ne iz Ustave (URS) in mednarodnih konvencij ne izhaja domneva, da je skupna vzgoja in varstvo v največjo korist otroku. Obstaja preveč dejavnikov tveganja za uspešno funkcioniranje skupnega starševstva, in sicer starost otroka, pretekle zamere iz partnerskega odnosa, visoka konfliktnost, nezmožnost zdrave komunikacije, ki precej niha in ima burne čustvene reakcije z obeh strani. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse. Prilaga SMS sporočila, ki kažejo, da udeleženca nista sposobna zdrave komunikacije in dogovora glede izvajanja stikov. Nasprotni udeleženec ima šibkejšo osebnostno strukturo, pri kateri prevladujejo narcistične osebnostne poteze ter kompulzivne obrambe z možnimi depresivnimi kompenzacijami. Pravilna in v skladu z mnenjem izvedenke je tudi odločitev sodišča glede obsega in načina izvrševanja stikov. Z navedbami glede višine preživnine nasprotni udeleženec ne more uspeti, ker je predložil listine, ki so bile izdane pred zaključkom glavne obravnave. Zmožen je opravljati tudi večji obseg dela od njegove običajne delovne obveznosti in lahko si poišče delo za plačilo, ki bo višje od minimalne plače. Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninskimi obveznostmi, stroški prevozov v zvezi s stiki pa ne predstavljajo stroškov otrokovega preživljanja. Poleg tega so ti stroški pretirani in z ničimer izkazani. Pojasnjuje, da je po zaključku glavne obravnave pričela delati s skrajšanim delovnim časom, da je lahko več časa z A. A. Posledično je njen zaslužek polovico manjši. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da sta oba starša A. A. naklonjena, oba si želita kvalitetnega preživljanja časa z njo, oba sta zmožna izkazovanja topline in bližine v odnosu do A. A., oba sta zmožna zadovoljevati njene fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, oskrbi in negi, oba imata pozitivno stališče do preživljanja časa pri drugem staršu, oba sta seznanjena z dosedanjim potekom razvoja A. A. in glede morebitnih zanjo ogrožajočih dejavnikov, dopuščata potrebno komunikacijo, bivata relativno blizu eden drugemu. Ugotovilo je tudi, da imata oba starša nekoliko šibkejšo osebnostno strukturo, oba imata težave pri obvladovanju čustveno provokativnih situacij, pri čemer mama reagira z umikom, oče pa z jezo, oba lahko reagirata tudi na impulzivne in manj premišljene načine, oba imata visoko toleranco do psihičnega in telesnega nasilja, imata burne in kaotične medosebne odnose, tudi vpričo otroka govorita negativno drug o drugem. Ker je A. A. primarno navezana na mamo in ker obstaja med staršema visoka stopnja konflikta, komunikacija med njima je zmanjšana na minimum, je sodišče prve stopnje zaključilo, da skupno starševstvo ne bi bilo v korist A. A., in ker je predlagateljica malo bolj občutljiva na morebitne A. A. signale, v odnosu z njo bolj sproščena, z njo išče več telesnega kontakta in je v vzgojnem ravnanju bolj fleksibilna kot oče, je A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo njej.

6. V vseh postopkih v zvezi z otroki mora sodišče zasledovati načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Raziskave kažejo, da je skupno izvajanje varstva in vzgoje koristno za otrokov razvoj in si je treba tudi po razpadu družine prizadevati, da oba starša skrbita za otroke.1 Temu skladno je treba uporabiti določila 138. člena DZ. Le kadar sodišče ugotovi, da skupna varstvo in vzgoja otroku ne bi bila v korist, ga lahko zaupa v varstvo in vzgojo le enemu staršu.2 Predlagateljica se sklicuje na starejšo sodno prakso, ki je bila po uveljavitvi DZ presežena. Skladno z novejšo sodno prasko je pri odločanju o varstvu in vzgoji otrok po razpadu življenjske skupnosti staršev primarno skupno starševstvo.3 To izhaja tudi iz 135. člena DZ, po katerem imata starša glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otrok ter njihov razvoj.

7. Pritrditi je treba pritožbi, da primarna navezanost A. A. na mamo ni okoliščina, ki narekuje zaupanje deklice v varstvo in vzgojo zgolj mami. A. A. se je tako navezala na mamo, ker je življenjska skupnost staršev razpadla kmalu po njenem rojstvu, ko je mama še dojila in sta pretežni del časa preživljali skupaj. Primarna navezanost z odraščanjem otroka preneha. Izvedenka je izpovedala, da je po tretjem letu starosti otrok zmožen navezanost na osebe zelo dobro razširiti.4 Primarna navezanost majhnega otroka na enega od staršev zato v primeru, ko imata starša primerljive starševske kapacitete in dejanske možnosti skrbi za otroka, ni razlog za zaupanja otroka v varstvo in vzgojo le staršu, na katerega je otrok bolj navezan. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da imata udeleženca dobre in primerljive starševske kapacitete: oba sta sposobna in si prizadevata zadovoljevati A. A. materialne, čustvene in psihosocialne potrebe, kažeta skrb in odgovornost do nje, jo vzgajata in vzpodbujata pri razvoju, oba imata težave s svojim obvladovanjem zaradi nekoliko šibkejše osebnostne strukture. Tudi konflikt med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Konflikti med staršema namreč vplivajo na otroke neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno, zato ni v korist otroku, da se ga zaradi konfliktnih odnosov med staršema prikrajša za stike z enim staršem.5 Omejevanje stikov otroka z enim staršem lahko vodi v odtujenost med njima, to pa škoduje razvoju otroka.

8. Po obrazloženem je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici, materialnopravno zmotna in jo je višje sodišče na podlagi 5. točke 358. člena ZPP6 spremenilo tako, da je A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo obema staršema. Hkrati je moralo odločiti o stalnem prebivališču A. A. in kateremu od staršev se vročajo pošiljke zanjo (139. člen DZ). Ker o tem ni nobenih navedb udeležencev, je odločilo, da ostane stalno prebivališče A. A. enako, kot je sedaj, pa tudi pošta se bo vročala kot do sedaj.

9. Ker se udeleženca zaradi konfliktnega odnosa ne moreta sproti sporazumevati, mora način izvrševanja skupnega varstva in vzgoje določiti sodišče.7 Višje sodišče je glede na starost A. A. in dejstvo, da z očetom nima daljših stikov in pri njem še ni prenočila, ocenilo, da nima ustreznega strokovnega znanja, da bi ugotovilo za A. A. najbolj optimalen način preživljanja časa s staršema. Zato je odredilo izvedenki, naj pisno dopolni svoje mnenje in razpisalo obravnavo, na kateri jo je zaslišalo (1. alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP).

10. Predlagateljica je vložila ugovor zoper prepis zvočnega posnetka pritožbene obravnave dne 10. 11. 2023. Navaja, da je napačno zapisano besedilo "družinske razmere in odnosi so ne porušeni"; da tak stavek ni smiseln in bi se moral glasiti: "družinske razmere in odnosi so (pa) porušeni".

11. Prepis zvočnega posnetka ni zapis povzetkov na naroku povedanega, pač pa gre za dobesedni prepis povedanega. Ugovora zato ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na (ne)smiselnost zapisanega. Prepiše se, kar je bilo izrečeno, torej tudi nesmiselne izjave. Višje sodišče je del posnetka, kateremu predlagateljica ugovarja, ponovno poslušalo in ugotovilo, da so v prepisu zvočnega posnetka zapisane besede točno tako, kot jih je izgovorila pooblaščenka predlagateljice. Ugovor je zato zavrnilo (točka I izreka tega sklepa). Dodaja še, da so navedbe o nesmiselnosti stavka izvzete iz konteksta. V ugovoru je prepisan le del stavka iz prepisa zvočnega posnetka. V resnici je pooblaščenka predlagateljice rekla (in je tako tudi napisano v prepisu zvočnega posnetka): "Družinske razmere in odnosi so ne porušeni, sploh jih ni, ne obstajajo, ampak so prej negativni."

12. Izvedenka je pojasnila, da je A. A. v korist, da začne pri očetu postopoma prenočevati. Predlagala je, naj jo oče vzame iz vrtca, potem pri njem prespi, in sicer v prvem mesecu dvakrat na teden, naslednji mesec pa trikrat na teden. Po tem uvodnem obdobju je po mnenju izvedenke smiselno, da se stike širi na način, da med staršema prehaja po principu dva dni, dva dni, tri dni, ko bo šla v šolo, pa je smiselno razmišljati o drugačnem tipu, in sicer teden - teden ali recimo od četrtka do torka pri enem, od torka do četrtka pri drugem staršu. Nasprotni udeleženec se je z mnenjem izvedenke strinjal. Predlagateljica je mnenju oporekala s sklicevanjem na konfliktnost odnosa med staršema, kar pa ni razlog, da po razpadu življenjske skupnosti ne bi oba starša ohranila vse pravice in obveznosti v zvezi z varstvom in vzgojo otroka. Izvedenka je obrazložila, da spori med staršema vplivajo na otroka, spravljajo ga v stisko. Zato je apelirala na udeleženca postopka, naj čim prej pričneta s konstruktivno komunikacijo! Ne sme pa se otroka zaradi sporov staršev prikrajšati za stik z enim od staršev, saj je najbolje za otroka, če ima pristne odnose z obema staršema.

13. Višje sodišče je odločilo, da bo A. A. čas s staršema preživljala skladno s predlogom izvedenke, saj je predlog strokovno utemeljila. Ker bodo med uvajanjem nočitev pri očetu božično-novoletni prazniki in kulturni praznik, je posebej določilo, kako bo A. A. preživljala te dni. Tako se bo postopoma podaljševalo preživljanje časa A. A. z očetom tudi podnevi. Od 19. 2. 2024 bo A. A. preživljanje časa s staršema enakomerno porazdeljeno. S tem se bo tekom let uravnotežilo tudi preživljanje praznikov in dela prostih dni. Posebej je določilo le, kako bo preživljala božično-novoletne praznike, ker gre za praznike, ki so najbolj družinsko obarvani. Ko bo A. A. po več dni strnjeno preživljala le z enim staršem, bo zanjo koristno, da ima neosebne (telefonske) stike z drugim staršem. Sodišče upa, da bosta udeleženca v bodoče zmožna vzpostaviti primerno komunikacijo in se bosta v dobro A. A. dogovarjala in sporazumevala glede njenega življenja (lahko tudi drugače, kot je določeno s tem sklepom). Če jima to (kdaj) ne bo uspelo, je moralo sodišče precej natančno določiti način izvajanja skupnega starševstva.

14. Odločiti je moralo tudi o preživljanju A. A. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile mesečne potrebe A. A. do 31. 8. 2022 najmanj 290,00 EUR, od 1. 9. 2022, ko je začela obiskovati vrtec, pa najmanj 460,00 EUR. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija obrazloženo, zato jih pritožbeno sodišče upošteva kot pravilno ugotovljena dejstva.

15. Izpodbija pa pritožba ugotovitve prvostopenjskega sodišča o preživninskih zmožnostih obeh udeležencev, a neutemeljeno. Ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji sojenja sta imela udeleženca postopka približno enake dohodke, in sicer blizu 1.000,00 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec trdi, da redno prejema le minimalno plačo, višji dohodek ima le občasno. Predlagateljica je na pritožbeni obravnavi izpovedala, da sedaj zasluži bistveno manj, ker dela s krajšim delovnim časom. Pojasnila je, da zato, ker je to njena pravica. Delo s krajšim delovnim časom je sicer res pravica staršev predšolskih otrok, a jih ne odvezuje dolžnosti preživljati otroka po svojih najboljših zmožnostih. Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da imata udeleženca približno enake pridobitne zmožnosti. Pri preživninskih zmožnostih staršev je treba ugotavljati realne pridobitne zmožnosti, kar pomeni, da je treba upoštevati vse možnosti za pridobitev dohodkov glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje.8 Udeleženca imata srednješolsko izobrazbo, noben ni trdil, da ima omejitve pri delu iz zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov, živita v istem okolju; vse to izkazuje, da imata primerljive zmožnosti pridobivanja dohodka. Premoženja večje vrednosti nimata, stroški bivanja so primerljivi. Pravilno je pojasnilo v točki 33 izpodbijanega sklepa glede kreditnih obveznosti nasprotnega udeleženca. Na predlagateljici je bilo in trenutno še je večje breme neposrednega kritja potreb A. A., ker pri njej preživi več časa kot z nasprotnim udeležencem. Nasprotni udeleženec pa krije vse stroške s prevozi A. A. na stike. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za stroške preživljanja, pač pa lastne stroške nasprotnega udeleženca, a zmotno, da se jih ne upošteva. Upošteva se jih kot potreben strošek pri ugotavljanju njegovih finančnih zmožnosti. Nasprotni udeleženec mora skladno z začasno odredbo vsak drugi dan priti po A. A. in jo pripeljati k predlagateljici. Za vsak stik z A. A. prevozi približno 68 km, kar glede na splošno znano dejstvo o cenah goriva predstavlja velik strošek. Zato višje sodišče meni, da presoja prvostopenjskega sodišča o porazdelitvi preživninske obveznosti v razmerju 55 % nasprotni udeleženec in 45 % predlagateljica ni pravilna. Ocenjuje, da morata kriti vsak polovico stroškov za A. A. preživljanje, in sicer za nazaj (od vložitve predloga) iz pravkar pojasnjenega razloga, v bodoče pa bosta z A. A. oba preživela enako časa in stroške za prevoze A. A. krila vsak sam.

16. Nasprotni udeleženec je od 1. 4. 2021 do 31. 8. 2021 plačeval 100,00 EUR mesečno, nato pa 150,00 EUR mesečno preživnine. Glede na ugotovljene potrebe za preživljanje A. A. bi moral od aprila do septembra 2021 plačevati 145 EUR mesečno in je dolžan za ta čas plačati še 45,00 EUR mesečno, kar je skupaj 225,00 EUR. S plačilom 150,00 EUR mesečno je v obdobju do odhoda A. A. v vrtec septembra 2022 pokrival del stroškov njenega preživljanja, ki odpade nanj. Od septembra 2022 dalje bi moral plačevati 230,00 EUR mesečno (460 : 2) in mora plačati še 80,00 EUR na mesec, kar do vključno novembra 2023 (že zapadle preživnine) znaša 1.120,00 EUR (14 x 80). Na račun zapadlih preživnin dolguje skupaj 1.345,00 EUR. Za preživljanje hčerke decembra 2023 in januarja ter februarja 2024, ko bo več časa preživela z njim in bo neposredno kril več njenih potreb, bo dolžan predlagateljici plačati 120,00 EUR (tretjina potreb). Po uvajalnem obdobju bo A. A. preživljala enako časa pri enem in drugem staršu in bosta oba neposredno pokrivala stroške za hrano, higieno, razvedrilo, stroške bivanja, obleke in obutve ter druge vsakodnevne stroške. Plačati bo treba stroške vrtca, kasneje stroške za prehrano A. A. v šoli in druge stroške za šolanje (šolska položnica, učbeniki, delovni zvezki, šolska torba), šolske izlete, tabore, ipd., ter obšolske dejavnosti. Če se ne uspeta dogovoriti drugače, bo položnice oziroma račune za te stroške plačala mama, oče pa ji bo moral povrniti polovico plačanega.

17. Že zapadle zneske preživnin mora nasprotni udeleženec plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, sicer bo prišel v zamudo in bo dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. člen in 378. člen Obligacijskega zakonika). Za december 2023, januar in februar 2024 plačilo preživnine zapade 15. dne v mesecu.

18. Ker je spremenilo izpodbijano odločitev, je moralo pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 odločiti o stroških vsega postopka. V postopkih za varstvo koristi otroka sodišče odloči o stroških po prostem preudarku (101. člen ZNP). Ker se odloča o koristi otroka udeležencev, za katerega sta dolžna skrbeti oba in je postopek v interesu obeh, je odločilo, da nosita vsak svoje stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka. Skupne stroške je sodišče že med postopkom razdelilo na polovico (predujmi za izvedenko), stroški izvedenke, ki so nastali, ker se predlagateljica ni strinjala z zaslišanjem izvedenke po video povezavi, pa je plačala predlagateljica.

1 dr. B. Dobnik Renko, Skupna starševska skrb, Pravosodni bilten, št. 1/2022, str. 101 - 123. 2 Sklep VSRS II Ips 8/2023. 3 Gl. npr. sklepe VSL IV Cp 98/2021, VSM III Cp 262/2023, VSL IV Cp 1682/2023, odločbo VSL IV Cp 1068/2021, idr. 4 Prepis zvočnega posnetka obravnave 10. 11. 2023, list. št. 347 spisa. 5 Prej navedeno delo B. Dobnik Renko, str. 117. 6 ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 7 Sklep VSRS II Ips 8/2023. 8 Gl. npr. odločbo II Ips 134/1999.