Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopno sodišče je na predlog T.J. na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21.11.1997 dovolilo odpis parc. štev. 9 vpisane pri vl. štev. A in jo vpisalo v nov zemljiškoknjižni vložek št. B k.o. O. ter pri njej vpisalo lastninsko pravico na predlagatelja do 61/112-ink. Zoper sklep o vpisu sta po pooblaščenki ugovarjala M.V. in R.V., z izpodbijanim sklepom z dne 10.2.1999 pa je bilo po sodnici odločeno, da zaradi neutemeljenega ugovora ostane sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 8.4.1998 v veljavi.
Zoper ta sklep se pritožujeta M.V. in R.V. po pooblaščenki.
Pooblaščenka v pritožbi zatrjuje, da sta njeni stranki že večkrat zahtevali vpogled v listino, na podlagi katere je sodišče dovolilo vpis lastninske pravice na nepremičnini, katere solastnika sta.
Pritožnik M.V. zatrjuje, da v zemljiški knjigi ni dobil željenih podatkov. Pri podpisu listine, overjene po notarju, je bil zaveden, saj te listine nikoli ni videl, niti prejel. Pritožnik R.V. pa se nahaja v domu upokojencev in svoja dejanja le s težavo registrira.
Zato je še večji čudež to, kako je prišlo do podpisa kupoprodajne pogodbe z njegove strani. Predlagatelj postopka dejansko kupnine pritožnikoma ni plačal. Pooblaščenka je urgirala dostavo listine tudi na pristojni davčni organ, a odgovora ni dobila. Listine ni niti pri notarju, ker je on ni sestavil. Zato sodišče prosi za dostavo izvoda pogodbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za vpis.
Pritožba ni utemeljena.
Po 86. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 33/95, v nadaljevanju: ZZK) sodišče dovoli vpis, če je predlog vložila upravičena oseba, če je predlog vložen v skladu s 75. členom ZZK, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine in če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da so bili vsi navedeni pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni ter da je bil vpis predlagan na podlagi zasebne listine, sestavljene v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Ker je zemljiškoknjižni postopek strogo formalni postopek in ker je v obravnavanem primeru bil dovoljen vpis ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev, je pritožba neutemeljena. Morebitno neveljavnost pogodbe, ki je bila podlaga opravljenemu vpisu, bosta morala pritožnika dokazovati v pravdi. Pritožbeno sodišče je zato potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 95. člena ZZK).