Jedro

Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.

Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrglo revizijo, vloženo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1209/2010 z dne 03. 11. 2010. Tako je odločilo, ker po 16. členu Zakona o sodnem registru zoper pravnomočni sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, revizija ni dovoljena.

Zoper navedeni sklep je družba pravočasno vložila pritožbo po odvetniku, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

V registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra po določbah ZFPPIPP se po 429. členu tega zakona uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v ZFPPIPP (oddelku 7.3.), ki ureja postopek izbrisa, drugače določeno. Ker določb o izrednih pravnih sredstvih v postopku izbrisa ZFPPIPP nima, je torej treba uporabiti določbe ZSReg. Ta pa v 16. členu določa, da zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, revizija ni dovoljena. Smiselno enako določbo je zaslediti tudi v 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 384. člena ZPP, po kateri ni revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo.

Vendar pa je po 3. odstavku 384. člena ZPP revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve (primerjaj Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, tretja knjiga, stran 567). Ni videti razumnega razloga, da se tudi v registrskem postopku ne bi mogla skladno z 19. členom ZSReg v zvezi s 37. členom ZNP smiselno uporabiti določba 3. odstavka 384. člena ZPP v procesni situaciji, ko je sodišče druge stopnje v registrskem postopku zavrglo pritožbo zoper sklep registrskega sodišča. Pritožbeno sodišče zato ne sprejema razlogov registrskega sodišča za zavrženje revizije.

Pač pa mora po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže. Ker odvetnik, ki je vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, za vložitev revizije ni predložil novega pooblastila družbe, v imenu katere je revizijo vložil (kot njen pooblaščenec), je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, vendar ne iz razlogov, ki jih je le-to navedlo, pač pa na podlagi 5. odstavka 98. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).