Jedro

Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za zavarovanje dokazov.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitev pravil postopka (kršitev 108. člena in kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe. V celoti je pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in opozorila, da je višje sodišče v zadevi, na katero se sklicuje tožeča stranka, odločalo v bistveno drugačni zadevi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

6. Tožeča stranka je v tej zadevi zahtevala, da sodišče toženi stranki naloži vračilo stvari, navedenih v točkah 1.A.1. do 1.C.6(1), in zahtevala ugotovitev nezakonitosti odstopa tožene stranke od pogodbe o poslovnem sodelovanju, plačilo izgubljenega dobička v znesku 275.000,00 EUR s pripadki in plačilo stroškov tega postopka v točkah 2. do 4. Hkrati je zahtevala zavarovanje dokazov (IV. točka vloge). Navedla je, da zahteva zavarovanje dokazov, to je vseh predmetov, ki so v njeni lasti in so del tožbenega zahtevka na vračilo stvari. Nadalje je navedla, da ji tožena stranka preprečuje dostop do objektov, v katerih so te stvari, da je tožena stranka pričela s preurejanjem objektov, da se oprema uporablja in to brez ustreznega servisiranja, zato tožeči stranki nastaja škoda. Če oprema, to je dokazi, ki so našteti v 2. točki tožbe (gre za stvari, ki so predmet vrnitvenega zahtevka), ne bodo zavarovani in se bodo uporabljali, tožeča stranka pa jih ne sme vzdrževati, na njih nastaja škoda, ki je tožeča stranka ne more oceniti ali posledično zahtevati.

7. Sodišče prve stopnje je zahtevo za zavarovanje dokazov zavrnilo in navedlo, da predmeti, ki so hkrati tudi predmet tožbenega zahtevka, ne morejo biti predmet postopka zavarovanja dokazov, da dostop do predmetov in njihovo vračilo, kar tožeča stranka zasleduje s tožbo, ne more biti predmet zavarovanja dokazov, temveč gre za vprašanje odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedlo je še, da tožeča stranka ni navedla vseh pomembnih dejstev, zato je bila zahteva nesklepčna, kot tudi ne, kaj je s takim dokaznim predlogom sploh hotela doseči. Višje sodišče se v celoti strinja s pravilnimi in popolnimi razlogi sodišča prve stopnje, zaradi odgovora na pritožbene navedbe pa navaja kot sledi.

8. Zavarovanje dokazov se na predlog stranke izvede, če obstoji utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja (264. člen ZPP). V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja (266. člena ZPP).

9. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče zavreči zahtevo za zavarovanje dokazov, če je že ugotovilo, da je bila zahteva nesklepčna, vsekakor pa bi moralo predhodno izvesti materialno procesno vodstvo in po 108. členu ZPP tožečo stranko pozvati k odpravi nesklepčnosti. V tej zadevi ni bilo potrebno postopati po 108. členu ZPP, ki se uporablja takrat, ko se dopolnjuje nerazumljivo vlogo ali vlogo, ki ne vsebuje vsega, kar je bilo potrebno, da bi se lahko obravnavala (prim. drugi odstavek 105. člena ZPP). Zahteva za zavarovanje dokazov je vsebovana v vlogi, ki je popolna. Kaj drugega sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo. Tudi nima prav tožeča stranka, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP). Bistvo materialno procesnega vodstva je v tem, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ne pa v tem, da se od stranke zahteva popolno spremembo trditvene ali dokazne podlage.

10. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tako, kot je tožeča stranka predlagala zavarovanje dokazov v tem postopku, zavarovanja niti ni mogoče izvesti. Tožeča stranka je stvari, ki so predmet zahtevka (predmeti), individualizirala tako po vsebini kot legi. Iz zahteve tožeče stranke dejansko izhaja, da je te stvari predlagala kot dokaz, očitno na način odvzema. Drugače si ni mogoče razlagati njene navedbe v predzadnjem odstavku 9. strani vloge, v kateri navaja, da če oprema, to je dokazi našteti v točki II. te tožbe, ne bodo zavarovani, se bodo uporabljali, s tem pa bo tožeči stranki nastajala škoda. Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP.

11. Da bi tožeča stranka podprla pritožbeno stališče, se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Celju Cp 912/2011 z dne 15. 3. 2012, v katerem je sodišče dopustilo zavarovanje dokazov s popisom premoženja. Vendar pri tem spregleda, na kar tožena stranka v odgovoru pravilno opozori, da ne gre za podobni zadevi. V zadevi VSC Cp 912/2011 je sodišče odločalo o zavarovanju dokazov v postopku delitve skupnega premoženja. Zahteva se je nanašala na gospodinjske predmete, pohištvo in ostale predmete. Predlagatelj pa je zatrjeval, da niti ne zna natančno navesti, za katere predmete naj zahteva delitev premoženja, saj ne pozna niti njihove znamke oziroma tipov, zato potrebuje popis (in ne odvzem) predmetov pri nasprotni udeleženki, kateri se ne sme približati zaradi sodne prepovedi približevanja. Poleg tega je bil v tisti zadevi predlagan ustrezen dokaz, in sicer popis stvari, ki naj ga izvede izvršitelj.

12. Kolikor sedaj v pritožbi tožeča stranka ponavlja, da ji bo onemogočena verodostojna ocenitev in uveljavitev zahtevka iz naslova nastale škode, višje sodišče odgovarja, da odškodninskega zahtevka zaradi zmanjšanja vrednosti vgrajenih stvari v tej zadevi ni postavila. Poleg tega tudi ni predlagala dokaza, ki bi bil za ugotavljanje takih dejstev sploh primeren (na primer ogled oziroma ocenitev stanja stvari po ustreznem sodnem izvedencu), na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje.

13. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je predlagala zaslišanje A. A. in B. B., vendar je bil dokazni predlog kot nepotreben zavrnjen; to tudi ni bilo obrazloženo in tudi sicer neutemeljeno (v tem delu naj bi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP). Višje sodišče na to pritožbo odgovarja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni zavrnilo izvedbe dokazov z zaslišanjem omenjenih prič. Poleg tega tožeča stranka v predlogu za zavarovanje dokazov zavarovanja tega dokaza (zaslišanje prič) ni niti predlagala, kaj šele utemeljila po kriterijih iz 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.

14. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Višje sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov odgovor na pritožbo, ker odgovor ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča in torej niso bili potrebni (155. člen ZPP).

Op. št. (1): Ki so na primer nova dvižna cev za tuš armaturo, magnetni ventili, prhe za tuš, komplet umivalnikov, ventili za različne aparate kopalniške tehnike, različni kabli, kot na primer za plačilne avtomate, internet, osvetlitev, WC oprema, nosilci za TV z montažo, fasada - montaža reklamne table, nalepke zunanje table, streha antene, letak ...