Jedro

Sodišče zaradi odsotnosti razlogov v izpodbijani odločbi ne more preizkusiti tožnikovega tožbenega ugovora, da se v delo odvetnika ni vmešaval in da njegova krivda za nemožnost nadaljnjega sodelovanja ni izkazana.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1512/2014 z dne 30. 1. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Organ za BPP je z izpodbijano odločbo razrešil odvetnika A.A. iz Ljubljane (stranka z interesom v tem upravnem sporu), ki je bil z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), Bpp 1512/2014 z dne 1. 10. 2014 določen za izvajanje, ugotovil, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, da mora tožnik sodišču povrniti znesek neupravičeno prejete BPP in da je odvetnik A.A. dolžan v 8 dneh po prejemu te odločbe vrniti izpolnjeno napotnico.

Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožniku z odločbo z dne 10. 6. 2014 dodeljena BPP za postopek pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in v postopku mediacije zaradi motenja posesti. Za izvajanje BPP je bil najprej določen B.B., odvetnik v Ljubljani, ki je bil razrešen z odločbo z dne 29. 8. 2014 iz krivdnih razlogov na strani upravičenca, za nadaljnje izvajanje BPP je bila tožniku dodeljena odvetnica C.C., ki je bila iz objektivnih razlogov razrešena z odločbo z dne 1. 10. 2014, za nadaljnje izvajanje BPP pa je bil dodeljen odvetnik A.A. Ta je 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev. Organ za BPP ocenjuje, da so razlogi za razrešitev odvetnika na tožnikovi strani, saj je odvetnik pojasnil, da ga ne more več zastopati, ker se s svojim laičnim pravnim znanjem vmešava v njegovo delo, zaradi česar medsebojno sodelovanje ni več mogoče. Glede na to, da tožnik ni izkazal krivdnega ravnanja odvetnika in ker naj to tudi iz listin ne bi izhajalo, organ ni sledil tožnikovemu predlogu, naj odvetnika ne razreši. Ker sta bila dva odvetnika razrešena iz razlogov na tožnikovi strani, je organ za BPP svojo odločitev o neupravičeno prejeti BPP in s tem o obveznosti vračila zneska prejete BPP oprl na zadnji odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da se v delo odvetnika ni vmešaval in da iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, na kakšen način naj bi se vmešaval ter v čem je njegova krivda. Nestrinjanja s preložitvijo naroka, razpisanega na dan 9. 12. 2014, po njegovem mnenju ni mogoče šteti za vmešavanje v delo odvetnika, zgolj dejstvo, da medsebojno sodelovanje ni več mogoče, pa naj ne bi pomenilo krivde na njegovi strani. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prosi še za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila, stranka z interesom pa v odgovoru na tožbo opisuje tožnikove zahteve oziroma navodila, ki jih je dajal, in za katera stranka z interesom meni, da niso bila relevantna za zadevo, v kateri naj bi ga zastopala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba toženke, s katero je na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP razrešila odvetnika A.A., ki je bil tožniku dodeljen za izvajanje BPP. Po navedeni zakonski določbi se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti BPP, če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika, ker ta svoje dolžnosti ne more opravljati v redu zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca.

Sodišče pa zaradi odsotnosti razlogov v izpodbijani odločbi ne more preizkusiti tožnikovega tožbenega ugovora, da se v delo odvetnika ni vmešaval in da njegova krivda za nemožnost nadaljnjega sodelovanja ni izkazana. Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Sodišče soglaša s tožbenim stališčem, da odvetnikova trditev, da medsebojno sodelovanje ni mogoče, sama po sebi še ne pomeni, da obstajajo razlogi za njegovo razrešitev, ki so na strani upravičenca. Organ za BPP je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel le, da je odvetnik predlagal svojo razrešitev, ker naj bi se tožnik s svojim laičnim pravnim znanjem vmešaval v njegovo delo, zaradi česar medsebojno sodelovanje ni mogoče. Kljub temu, da je tožnik že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugovarjal tem navedbam odvetnika in ni soglašal z njegovo razrešitvijo, organ za BPP ni pojasnil, zakaj meni, da obstajajo razlogi za razrešitev, ki so na strani tožnika. Skliceval se je le na dejstvo, da je odvetnik kvalificiran pravni strokovnjak, vendar to dejstvo ne zadošča za ugotovitev, da je vzrok za nemožnost sodelovanja na tožnikovi strani.

Stranka z interesom sicer v odgovoru na tožbo natančneje pojasnjuje tožnikovo ravnanje, vendar je v obravnavanem primeru predmet spora zgolj zakonitost izpodbijane odločbe, pomanjkljivosti njene obrazložitve pa ni mogoče popravljati z navedbami v odgovoru na tožbo.

Zmotno je tudi stališče organa za BPP, da bi moral tožnik izkazati krivdno ravnanje odvetnika. Tožnik namreč ni zahteval odvetnikove razrešitve, organ za BPP pa o njej tudi ni odločal iz razloga po devetem odstavku 30. člena ZBPP (razrešitev odvetnika, ki svoje dolžnosti ne opravlja v redu).

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena že zato, ker izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

Sodišče ni odločalo o tožnikovi zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.