Jedro

Iz ustavne pravice do nepristranskosti izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Ker se je predsednik senata predhodno v sodbi glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja vnaprej opredelil do zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so vplivale na nepristranskost odločanja, zaradi česar je podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se: - izpodbijani sklep opr. št. ... z dne 10. 11. 2017 spremeni tako, da se ugodi zahtevi za izločitev sodnika in se zadeva dodeli drugemu sodniku po pravilih Sodnega reda.

- izpodbijana sodba in procesna dejanja sodnika, ki je izdal izpodbijano sodbo, se razveljavijo ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 11. 7. 2014. Posledično je zavrnilo reintegracijski in reparacijske zahtevke ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. Z izpodbijanim sklepom pa je predsednik prvostopenjskega sodišča tožničin predlog za izločitev sodnika, ki je izdal izpodbijano sodbo, zavrnil kot neutemeljen. Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe, odločitev pa je mogoče izpodbijati v pritožbi zoper končno odločitev (peti odstavek 73. člena ZPP).

2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter ugodi predlogu za izločitev sodnika, ki je izdal izpodbijano sodbo. Tožnik zahteva njegovo izločitev, ker je isti sodnik predhodno odločal v zadevi med istima strankama o plačilu odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu in je v 25. točki obrazložitve sodbe opr. št. Pd 395/2016 z dne 2. 6. 2017 zapisal, da je iz odločitve pritožbenega sodišča mogoče razbrati, da redna odpoved iz krivdnega razloga verjetno ni nezakonita in se zato tudi v tej luči kot neverodostojne izkažejo trditve tožnika o trpinčenju. S tem je sodnik prejudiciral tudi odločitev v tej zadevi. Predhodno ustvarjeno mnenje sodnika o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v drugem postopku med istima strankama predstavlja oviro za nepristransko sojenje v tem sporu. Zato je bila tožniku kršena pravica do pravičnega sojenja iz 6. člena EKČP in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Tožnik podaja obširne navedbe, s katerimi izpodbija presojo sodišča o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani sklep v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po določbi 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS/I, št. 33/91 in nasl.) ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravica do sodnega varstva torej med drugim vsebuje jamstvo, da odloča nepristransko sodišče. Po ustavnosodni praksi pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven. Določen pomen ima torej tudi t. i. videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Dvom o nepristranskosti sodnika (prim. 6. točko 70. člena ZPP) mora biti upravičen v objektivnem smislu, upoštevati pa je treba okoliščine konkretnega primera. V novejšem času tudi Evropsko sodišče za človekove pravice vedno pogosteje odloča o očitkih glede primerov, ko se sodniku očita, da je v isti ali povezani zadevi predhodno že odločal kot sodnik. Med drugim gre za primere, ko je sodnik odločal v istovrstni ali vsebinsko povezani, vendar ločeni zadevi med istima strankama (A. Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten 4/2013 str. 83).

7. V konkretnem primeru je tožnik v zahtevi za izločitev navedel, da je predsednik senata predhodno že odločal kot sodnik v zadevi glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja med istima strankama tako, da je s sodbo opr. št. Pd 395/2016 z dne 2. 6. 2017 zavrnil tožnikov zahtevek. V 25. točki obrazložitve navedene sodbe je sodnik zapisal, da je iz odločitve pritožbenega sodišča mogoče razbrati, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 11. 7. 2014 verjetno ni nezakonita in se zato tudi v tej luči kot neverodostojne izkažejo trditve tožnika o trpinčenju. Pred izjavo sklepa, s katero je bila zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, je predsednik prvostopenjskega sodišča pridobil izjavo sodnika, ki se je strinjal z izločitvijo.

8. Kot je bilo že poudarjeno, iz ustavne pravice do nepristranskosti izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Ker se je predsednik senata predhodno v sodbi opr. št. Pd 395/2016 z dne 2. 6. 2017 glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja vnaprej opredelil do zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so vplivale na nepristranskost odločanja, zaradi česar je podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. Posledično je razveljavilo tudi izpodbijano sodbo (prim. 2. točko drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 75/2016 z dne 2. 2. 2016), ki jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Zaradi neučinkovitosti procesnih dejanj, ki jih je opravil izločeni sodnik, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi vsa procesna dejanja sodnika, ki je izdal izpodbijano sodbo, to je dejanja od 5. 7. 2017 dalje, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka (354. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.