Jedro

Pri presoji pravnega standarda rednega šolanja iz prvega odstavka 123. člena ZZZDR sodišče druge stopnje ni ovrednotilo okoliščine, da je tožnica najprej vpisala študij montanistike, ki ga je že po nekaj mesecih prekinila in se zaposlila, nato je dve leti izredno študirala defektologijo in v vsem tem obdobju preživnine ni zahtevala, ne zahteva je niti za čas rednega vpisa v drugi letnik, temveč šele za obdobje dveh let po rednem vpisu v tretji letnik ali kot opozarja v reviziji, do dopolnjenega 26. leta starosti. Pri svoji preozki presoji je sodišče druge stopnje tudi napačno presodilo pomen sodne poravnave. Glede na konkretne ugotovljene dejanske okoliščine tožnici dejstvo, da si je prvo leto očitno izbrala napačen študij, ni mogoče šteti v njeno škodo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o tožničinih revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju tožencu naložilo, da mora plačati tožnici mesečno preživnino po 12.000,00 SIT za čas od 01.09.1997 do 30.09.1998 in mesečno preživnino po 30.000,00 SIT za čas od 01.10.1998 do 30.09.1999, presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo, vzelo na znanje umik tožbe za plačevanje preživnine za čas od 01.10.1999 dalje in še odločilo o pravdnih stroških.

Proti tej odločbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v ostalem delu zavrnilo, tožnico pa glede njene pritožbe napotilo na odločitev o toženčevi pritožbi (pravilneje: zavrnilo tožničino pritožbo in v še izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje) ter še odločilo o pravdnih stroških.

Tožnica v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njenemu tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodbe druge in po potrebi tudi prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje je napačno uporabilo pravni standard rednega šolanja, ko je menilo, da bi bilo redno šolanje izkazano le, če bi tožnica študij dokončala do septembra 1997, torej do dopolnjenega 24. leta starosti. Pri tem je napačno presojalo poravnavo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 9.2.1995, saj po tožničinem mnenju prav ta poravnava izkazuje njen resen odnos do očeta, ko se je odpovedala uveljavljati preživnino za čas, ko ni redno študirala, ker je prekinila s študijem montanistike. Glede na pričetek novega študija defektologije, ki obsega štiri letnike in še absolventski staž, bi tožnica lahko redno študirala vse do srede leta l999, preživnino pa itak zahteva le za čas od 01.09.1997 do 30.09.1999. V času drugega odločanja na prvi stopnji je bila tožnica že redno vpisana v četrti letnik, v času vložitve revizije pa ima status absolventa in ji manjka le še pet izpitov. Tožnica poudarja, da je pošteno izpolnjevala svoje obveznosti, da pa se je med študijem spoprijemala z revščino in zato morala tudi sama delati. Sodišče druge stopnje je bistveno kršilo postopek zato, ker ni ugotavljalo aktualnega statusa tožnice kot študentke niti v času izdaje sodbe prve stopnje in tudi ne v času izdaje svoje sodbe. Zato tožnici ni dalo možnosti, da se o tem izjasni, oporeka toženčevim navedbam in predlaga ustrezne dokaze, kršilo pa je tudi načelo neposrednosti, izvajanja dokazov v prisotnosti strank in kontradiktornosti, pri odločanju o pravdnih stroških pa ni upoštevalo načela proste presoje.

Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija je dovoljena in utemeljena.

Ker sta pravdni stranki po prekinitvi tožničinega študija montanistike pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini 09.02.1995 pod P 58/94 sklenili sodno poravnavo, da je s 01.03.1994 prenehala toženčeva obveznost plačevanja preživnine tožnici, je sodišče v sedanji pravdni zadevi na novo odločalo o toženčevi preživninski obveznosti, in sicer za obdobje od 01.09.1997 do 30.09.1999. Na podlagi 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP je zato revizija v tej pravdni zadevi dovoljena.

Tožnica neutemeljeno očita sodišču druge stopnje prej omenjene procesne kršitve, saj to ni ugotavljalo drugačnega dejanskega stanja kot sodišče prve stopnje in zato tudi ni moglo kršiti procesnih določb, na katere nakazuje tožnica. Sodišče druge stopnje je drugače odločilo na podlagi istega dejanskega stanja, vendar drugačne materialnopravne presoje pravnega standarda rednega šolanja iz prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( Ur. l. SRS, št. 14/89 p.b. - Ur. l. RS, št. 64/01; v nadaljevanju ZZZDR).

Iz odločilnih dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je tožnica, ki je rojena 15.02.1973, v šolskem letu 1993/94 vpisala študij montanistike, ki pa ga je že marca 1994 prekinila in se zaposlila. Že v šolskem letu 1994/95 je izredno vpisala prvi letnik študija defektologije, v naslednjem šolskem letu pa izredno drugi letnik istega študija. Zaradi razlik v programih rednega in izrednega študija je v šolskem letu 1996/97 redno vpisala drugi letnik istega študija, v naslednjem šolskem letu pa redno tretji letnik. Ker v tem šolskem letu ni uspela narediti izpita iz statistike, se je v šolskem letu 1998/99 ponovno vpisala v tretji letnik, vendar z možnostjo, da po dogovoru s profesorji opravlja tudi izpite za četrti letnik. V tej pravdni zadevi sporno obdobje zajema le šolski leti 1997/98 in 1998/99. Tožnica namreč za čas izrednega študija preživnine ni uveljavljala, čeprav po podatkih spisa ni bila ves čas zaposlena. S tožencem je po prekinitvi študija montanistike sklenila že omenjeno sodno poravnavo, da je njegova preživninska obveznost s 01.03.1994 prenehala.

Revizijsko sodišče pritrjuje razlogom obeh sodišč, da omenjene poravnave ni mogoče šteti za odpoved preživnini za vnaprej, ker taka odpoved pravici do preživnine po 128. členu ZZZDR nima pravnega učinka. Zato je omenjeno sodno poravnavo mogoče obravnavati le kot odpoved do takrat zapadli preživnini zaradi upoštevanja takratnih razmer pravdnih strank. Toženčeva preživninska obveznost je po tej poravnavi lahko začasno ugasnila in je torej v primeru ponovnega tožničinega rednega šolanja lahko ponovno oživela. Zato sta sodišči v tej pravdni zadevi morali ugotavljati, ali je v obeh še spornih šolskih letih toženčeva obveznost obstajala in v kakšni višini.

Starši so po prvem odstavku 123. člena ZZZDR dolžni preživljati svojega otroka tudi po doseženi polnoletnosti, če se redno šola.

Pojem rednega šolanja predstavlja pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, ki ga zakonodajalec uporabi takrat, ko želi urediti sicer podobne situacije, ki pa so vseeno toliko različne, da za njih ni mogoče predpisati ene same zakonske določbe s čvrsto določenimi pojmi. Zato kriterije in merila za napolnitev vsebine pravnega standarda določa sodna praksa, ki v vsakem posameznem primeru posebej ugotavlja, ali določeno ravnanje ustreza pravnemu standardu. Tako je naprimer sodna praksa že sprejela stališče, da pri pravnem standardu rednega šolanja ni odločilno, ali ima otrok formalno status rednega ali izrednega študenta, temveč to, ali redno opravlja svoje študijske obveznosti.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v tej pravdni zadevi preozko in zato zmotno uporabilo pravni standard rednega šolanja, ko je glede na dejansko ugotovljeni potek tožničinega študija presodilo, da bi tožnica ob normalnem (torej rednem) izpolnjevanju študijskih obveznosti študij lahko končala že do septembra 1997, torej takrat, ko je bila stara 24 let. Pri taki presoji ni ovrednotilo okoliščine, da je tožnica najprej vpisala študij montanistike, ki ga je že po nekaj mesecih prekinila in se zaposlila, nato je dve leti izredno študirala defektologijo in v vsem tem obdobju preživnine ni zahtevala, ne zahteva je niti za čas rednega vpisa v drugi letnik, temveč šele za obdobje dveh let po rednem vpisu v tretji letnik ali kot opozarja v reviziji, do dopolnjenega 26. leta starosti. Na preozko tolmačenje pravnega standarda rednega šolanja je glede na razloge izpodbijane sodbe vplivala tudi presoja pomena sodne poravnave, ker jo je sodišče druge stopnje poudarilo pri ovrednotenju tožničinega namena za redno šolanje in pri presoji toženčeve obveznosti, pri kateri je poudarilo, da je ta po dogovoru dveh polnoletnih oseb že enkrat ugasnila.

Tožnica v reviziji utemeljeno opozarja, da prav ta poravnava kaže na njen resen odnos do študijskih obveznosti in tudi do toženca. Tožnica bi bila lahko brez posebnih težav celo študijsko leto vpisana v prvi letnik montanistike z vsemi ugodnostmi, ki jih nudi status rednega študenta in tudi s toženčevo preživnino. Kljub temu je študij že po nekaj mesecih prekinila in se zaposlila ter kasneje za to obdobje tudi sklenila poravnavo. Tako tožničino ravnanje kaže na njen pravilen in resen odnos do toženčevih obveznosti. Ponoven pričetek študija že v naslednjem študijskem letu, pa čeprav v obliki izrednega študija druge stroke, pa kaže na tožničin resen namen nadaljevanja rednega šolanja. Zato ji okoliščine, da si je prvo leto izbrala očitno napačen študij, ni mogoče šteti v škodo.

Zaradi preozkega tolmačenja pravnega standarda rednega šolanja se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z ostalimi toženčevimi ugovori glede samega obstoja njegove preživninske obveznosti, pa tudi glede njene višine, ukvarjalo pa se tudi ni s tožničinimi pritožbenimi ugovori. Zato je moralo revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP tožničini reviziji ugoditi in odločiti kot v izreku tega sklepa. Odločitev o tožničinih revizijskih stroših temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.