U-I-7/03

13. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije, Republiškega odbora sindikata, Ljubljana, ki ga zastopa sekretar Drago Ščernjavič, na seji dne 13. februarja 2003

sklenilo:

Pobuda za presojo 4. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 41/94, 56/94, 33/95 in 23/97) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija 4. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (v nadaljevanju Pravilnik). Navaja, da je ta člen pred sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 67/01 - pobudnik očitno pomotoma navaja, da gre za Pravilnik iz leta 2002) določal, da lahko zaposleni v tarifnih skupinah I do IV na delovnem mestu napredujejo največ za tri plačilne razrede, zaposleni v tarifnih skupinah V do VI pa največ za štiri plačilne razrede. Takšna ureditev naj bi bila v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in nasl. - v nadaljevanju ZRPJZ), ki določa, da je na istem delovnem mestu mogoče napredovati za pet plačilnih razredov. Ob tem navaja, da je bila zatrjevana nezakonitost z omenjeno spremembo te določbe sicer odpravljena, vendar šele od 1. 9. 2001 dalje, ne pa tudi za nazaj.

B.

S podobnim primerom, kot je obravnavani, se je Ustavno sodišče že ukvarjalo in sicer ob presoji določbe 4. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94 in nasl.), ki je enako kot izpodbijani člen določala, da lahko zaposleni v tarifnih skupinah I do IV na delovnem mestu napredujejo največ za tri plačilne razrede, v tarifnih skupinah V do VI pa za štiri plačilne razrede. Tudi v tem primeru je pobudnik zatrjeval, da je ureditev, po kateri zaposleni iz nižjih tarifnih skupin ne morejo napredovati za pet plačilnih razredov, v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena ZRPJZ, ki določa, da je na istem delovnem mestu mogoče napredovati za največ pet plačilnih razredov. Z odločbo št. U-I-91/97 z dne 1. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 19/01 in OdlUS X, 16) je Ustavno sodišče ugotovilo, da takšna določba ni v neskladju z Ustavo. Svojo odločitev je obrazložilo z naslednjimi argumenti: ZRPJZ v tretjem odstavku 13. člena določa, da je na istem delovnem mestu mogoče napredovati največ za pet plačilnih razredov. Ta določba je splošna v tem smislu, da velja kot zgornja meja za vsa področja, ki jih ureja ZRPJZ, pa tudi za vse tarifne skupine, ki jih uzakonja; ni pa je mogoče razlagati tako, da imajo zaradi nje zaposleni na vseh področjih in v vseh tarifnih skupinah pravico napredovati za največ pet plačilnih razredov. Nasprotno zakonodajalec predvideva, da bo glede tega ureditev za posamezna od zajetih področij dela, pa tudi znotraj posameznih tarifnih skupin, lahko različna. Možnost različnega urejanja ob upoštevanju značilnosti posamezne dejavnosti zaupa tistim, ki jih v petem odstavku 14. člena ZRPJZ pooblašča za izdajo pravilnikov o napredovanju. Šele s temi pravilniki naj bo (drugi odstavek 14. člena ZRPJZ) določeno "število plačilnih razredov, za katere lahko napredujejo zaposleni, razvrščeni v posamezne tarifne skupine".

Navedeno stališče velja tudi za obravnavani primer, zato se Ustavno sodišče na razloge, navedene v prejšnji točki obrazložitve, v celoti sklicuje. Ker je pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo, se Ustavno sodišče v presojo, ali so podane procesne predpostavke za njeno obravnavo, ni spuščalo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić