Jedro

Vročitev se lahko opravi vsem osebam, ki delujejo pri pooblaščencu v poslovnem prostoru in ne nujno samo zakonitemu zastopniku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da rok za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji po tar. št. 1111 ZST-1, po plačilnem nalogu z dne 8. 3. 2023, v višini 1.340,00 EUR začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani in nespremenjeni I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse, podredno za odlog in obročno plačilo (I. točka izreka) in odločilo, da rok za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji po tar. št. 1111 ZST po plačilnem nalogu z dne 8. 3. 2023 v višini 1.340,00 EUR začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju predloga (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izpostavlja, da odločitev sodišča ni zakonita, saj odmere sodne takse ni mogoče preizkusiti, odločitev ni obrazložena. Sodišče je predlog zavrglo, pri čemer pa ni bila izvedena pravilna vročitev pooblaščencu, saj pisanja ni prevzel zakoniti zastopnik pooblaščenca. Sodišče ima na podlagi pooblastila ZST-1 podlago, da samo opravi poizvedbe, zato bi moralo predlog vsebinsko obravnavati. Dolžnik je v ugovoru in predlogu za taksno oprostitev zatrjeval težavne okoliščine, zato bi sodišče moralo zadevo vsebinsko obravnavati in je ne zavreči. Sodišče je nedopustno poseglo v ustavno pravico dolžnika do sodnega varstva. Rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči pred pravnomočnostjo odločitve o ugovoru in o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji vložila predlog za oprostitev, podredno za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Ker predlog ni vseboval vseh obveznih podatkov iz 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 3. 2023 tožečo stranko pozvalo, da predlog v določenem roku dopolni, česar pa ni storila in predloga ni dopolnila.

5. Ne drži, da vročitev pozivnega sklepa pooblaščencu tožeče stranke ni bila pravilno opravljena, ker pisanja ni prevzel zakoniti zastopnik pooblaščenca. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica za zastopanje v tem pravdnem postopku pooblastila odvetniško družbo. V skladu s prvim odstavkom 133. člena ZPP je določeno, da se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno pomeni, da se lahko vročitev opravi vsem osebam, ki delujejo pri pooblaščencu v poslovnem prostoru in ne nujno samo zakonitemu zastopniku.1

6. Obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks so izrecno določene v drugem odstavku 12. člena ZST-1, v tretjem odstavku pa je določeno, v katerih primerih sodišče s predlogom, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, ravna kot z nepopolno vlogo. To velja za primere, ko predlog ne vsebuje v drugem odstavku 12. člena ZST-1 predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena ZST-1, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 ter podpisov polnoletnih družinskih članov strank.

7. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je torej popoln, ko vsebuje podatke iz prve (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, EMŠO in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1), druge (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, EMŠO in državljanstvo družinskih članov stranke) in tretje (podatke o zadevi) alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega in drugega odstavka 12.a člena ZST-1 oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, ter podpis stranke.

8. Tožeča stranka je v predlogu za taksno oprostitev, ki ga je podala po pooblaščencu, poleg identifikacijskih podatkov (firma, naslov, matična številka) in podatkov o zadevi navedla zgolj to, da ne zmore plačila sodne takse, saj nima prostih likvidnih sredstev. Vloga je bila tudi ustrezno podpisana. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni navedla vseh podatkov, da bi bilo mogoče predlog skladno z določbami 12. člena ZST-1 obravnavati kot popoln, saj ni navedla podatkov o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 (četrta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) niti ni navedla davčne številke. Sodišče prve stopnje jo je s sklepom z dne 29. 3. 2023 zato utemeljeno pozvalo k dopolnitvi nepopolnega predloga. V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke po uradni dolžnosti pridobi tudi podatke, ki so davčna tajnost, vendar to stori šele po tem, ko stranka vloži popoln predlog, ki vsebuje vse v 12. členu ZST-1 predpisane obvezne podatke. Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožeče stranke lahko pridobilo iz uradnih evidenc, v ničemer ne spremeni njene dolžnosti (kot predlagateljice taksne oprostitve), da sama poda podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1.2

9. Ker tožeča stranka v predlogu za taksno oprostitev ni navedla vseh obveznih podatkov niti jih ni sodišču prve stopnje sporočila po prejemu pozivnega sklepa, je predlog ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 zavrglo.

10. V zvezi s pritožbeno navedbo, da odmere sodne takse ni mogoče preizkusiti, je pojasniti, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločalo zgolj o predlogu za taksno oprostitev. Ob tem pa je zgolj dodati, da je iz podatkov predmetnega spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje o pravilnosti odmere sodne takse že odločilo v sklepu z dne 29. 3. 2023 ob odločanju o ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog. Tudi ne drži, da odločitev sodišča prve stopnje ni obrazložena, saj vsebuje izpodbijani sklep zadostne in jasne razloge, ki si ne nasprotujejo in tudi ne nasprotujejo izreku, zato je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti.

11. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da lahko rok za plačilo sodne takse prične teči šele po pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev.3 Zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijano II. točko izreka sklepa spremenilo tako, da prične rok za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji, kot je določena v plačilnem nalogu z dne 8. 3. 2023, teči naslednji dan po prejemu tega sklepa sodišče druge stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijani in nespremenjeni I. točki izreka sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), saj v tem delu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. 1 Primerjaj tudi članek A. Galič, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom, Pravna praksa, 2010, št. 5, str. 22. 2 Prim. npr. tudi sklepa VSL II Cpg 361/2017 in sklep VSC II Ip 315/2017. 3 Iz podatkov spisa izhaja, da je o ugovoru tožnice zoper plačilni nalog z dne 8. 3. 2023 bilo odločeno s sklepom z dne 29. 3. 2023, zoper katerega pa tožeča stranka ni vložila pritožbe.