Jedro

Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti interesov so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda, samo kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Sodišče lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa z zakonom in jo torej presoja glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih povabil, zaradi česar upravnim organom pušča določeno polje proste presoje. Kljub navedenemu pa mora biti sklep, izdan v postopku Javnega razpisa ustrezno obrazložen, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, na način, da ga je mogoče preizkusiti s strani sodišča, saj gre v tem primeru za javno pravno stvar iz 4. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Mestne občine Maribor, Mestne uprave, Urada za šport, št. 41001-643/2018-2 z dne 14. 8. 2018 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

_Iz izpodbijanih odločb_

1. Z izpodbijanim sklepom je Mestna občina Maribor (tožena stranka) pritožbi tožeče stranke – kot kandidata na Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2018 (v nadaljevanju Javni razpis) ugodila in izpodbijani sklep Mestne občine Maribor, Urada za šport št. 41001-937/17-301-37 z dne 20. 6. 2018 odpravila (1. točka). Mestna občina Maribor je istočasno tudi odločila in sklenila, da se ugodi prijavi A. (tožeči stranki) za športno rekreativne dejavnosti, in sicer za različne starostne skupine za leto 2018 v višini 3.384,00 EUR in za športne objekte 2.150,00 EUR, skupaj 5.534,00 EUR (2. točka izreka). Prijava na razpis pa se, za dve vadbeni skupini športne vzgoje otrok starih do 6 let, zavrne (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka pritožniku, ki jo je podal zoper predhodno izdani sklep, št. 41001-937/2017-301-37 z dne 20. 6. 2018 pritožbi ugodilo in zato odpravilo predmetni sklep ter ponovno odločilo, kot izhaja iz točke 2 izreka izpodbijanega sklepa, medtem ko je prijavo tožeče stranke za dve vadbeni skupini športne vzgoje otrok starih do 6 let, zavrnila. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je pritožba pritožnika utemeljena, da pa se strokovna komisija, v skladu z besedilom Javnega razpisa za leto 2018, odločila, da se izvajalcu (tožeči stranki) sofinancira enako število vadbenih skupin športne vzgoje otrok, mladine in študentov kot v letu 2017, in sicer skupno 9 skupin, pri čemer je dodala, da bi lahko priznala dve vadbeni skupini več kot v letu 2017, vendar se za slednje ni odločila, saj je nadzor Urada za šport v letu 2017 pokazal, da se dejanska vadba v društvu v letu 2017 ni ujemala s prijavo na razpis in je tako na podlagi navedenega odločila, da se ne sofinancirata dve vadbeni skupini športne vzgoje otrok starih do 6 let, kot to izhaja iz točke 3 izreka izpodbijanega sklepa.

3. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki je bila z odločbo Župana Mestne občine Maribor zavrnjena. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da meni, da izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Javnem razpisu pod točko 5.1. alineja a, pri čemer se ni strinjala z domnevnimi ugotovitvami komisije, glede opravljenih nadzorov nad izvajanjem programov, saj bi naj nadzor potekal v dopoldanskih urah, nikoli pa nadzorniki niso opravljali nadzora v času, ko se je program za otroke do 6 let dejansko izvajal. Pritožnik dodatno še izpostavlja, da o domnevni izvedbi nadzora nikoli ni prejel zapisnika o opravljenem nadzoru in je tako predlagal, da komisija ponovno pregleda prijavo in odobri sofinanciranje športne vzgoje predšolskih otrok ter poveča tudi urno postavko za izvajanje programa otrok oziroma mladine s posebnimi potrebami ter zviša sofinanciranje športnih objektov.

4. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je pritožbeni organ vpogledal tudi v zapisnik 6. seje komisije št. 41001-937/2017-323 z dne 11. 7. 2018 in je glede zavrnitve drugih vadbenih skupini športne vzgoje otrok starih do 6 let ugotovil, da je komisija odločila, da se sofinancira enako število vadbenih skupin športne vzgoje otrok in mladine kot v letu 2017, saj je nadzor pokazal, da se dejanska vadba v društvu v letu 2017 ni ujemala s prijavo na javni razpis.

5. Glede urne postavke športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami je pritožbeni organ ugotovil, da je komisija odločila, da vadbene skupine sicer izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, vendar se zaradi preseganja letne vsote mesečnih prispevkov pri vrednotenju strokovnega kadra upošteva točkovnik športne vzgoje otrok in mladine, ki znaša 1 točko. Po presoji pritožbenega organa je pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena in jo je iz navedenega razloga tudi zavrnil. _Navedbe tožeče stranke_

6. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep, ker se ne strinja z odločitvijo. Posebej izpostavlja, da je bila prijava na javni razpis podana pravilno in v zakonitem roku ter z vso potrebno dokumentacijo dne 5. 1. 2018, zaradi česar meni, da je komisija neutemeljeno zavrnila dve prijavljeni skupini športne vzgoje predšolskih otrok starih do 6 let, kljub dejstvu, da obe skupini izpolnjujeta pogoje, ki so navedeni v Javnem razpisu za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2018 pod točko 5.1. alineja a. 7. V tožbi navaja, da je v prvi skupini baletne urice prijavljenih 10 otrok, in da je vadba potekala ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure, v drugi skupini pa je prav tako 10 otrok in je vadba potekala ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Glede domnevnega nadzora, ki bi ga naj izvajali zaposleni iz Urada za šport v dopoldanskih urah, tožeča stranka trdi, da so opravili nadzor skupine odraslih starih nad 63 let, iz skupine invalidov ob enkratnem popoldanskem obisku pa so opravili nadzor skupine otrok od 6 do 15 let, iz skupine mladih pa od 15 do 20 let, pri čemer nadzora nikoli niso opravili v času, ko se je program za otroke do 6 let dejansko izvajal. 8. Tožeča stranka za nobenega izmed nadzorov ni prejela nobenega zapisnika, kar ni skladno s 16. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v MOM, ki določa, da se sredstva ne dodelijo oziroma jih mora prijavitelj vrniti ob morebitnem neujemanju realnega stanja s prijavljenimi. Tožeča stranka meni, da je ugotovitev komisije, da ne prizna financiranja skupini za otroke do 6 let brez utemeljenega razloga.

9. Dodatno še izpostavlja, da iz odločitve niso jasne razlike, zakaj je urna postavka za vadbo otrok oziroma mladih s posebnimi potrebami za leto 2017 znašala skoraj enkrat več kot urna postavka v starih skupinah športne vzgoje in mladine in zakaj so takšne razlike v urni postavki za otroke s posebnimi potrebami med letoma 2017 in 2018, saj otroci s posebnimi potrebami potrebujejo posebno individualno obravnavo, zaradi česar je razumljivo, da je urna postavka pri teh skupinah nekoliko višja.

10. Po mnenju tožeče stranke tudi ni jasno, zakaj je komisija določila skoraj 1.000,00 EUR manj za enako kvadraturo prostorov za uporabo športnih objektov, ki jih uporabljajo za izvajanje programa in za skoraj enako število prijavljenih skupin, kot v letu 2016. 11. Sklepno tako navaja, da se ne more strinjati z izpodbijano odločitvijo in zavrnitvijo skupine otrok do 6 let, ki bi se naj navezovale na nadzore, ki bi se naj izvajali v letu 2017, saj meni, da so na podlagi Javnega razpisa upravičeni tudi do sredstev za navedeni skupini.

_Navedbe tožene stranke_

12. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis skupaj z odgovorom na tožbo, v katerem je v celoti prerekala navedbe tožeče stranke in se v celoti sklicuje na svoje navedbe iz izpodbijane odločbe.

13. Tožba je utemeljena.

_Glede obrazloženosti izpodbijanega akta_

14. Med strankama je nesporno, da se je tožeča stranka prijavila na Javni razpis v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2018, ter da je predložila tudi vso dokumentacijo v zakonitem roku.

15. Izpodbijani sklep, na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sodi med upravne odločbe.

16. Upravna odločba mora biti, v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ustrezno obrazložena. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembni za zakonito in pravilno odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru1. 17. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep takih sestavin nima. V izpodbijanem sklepu je zgolj navedeno dejstvo, da se prijavitelju ne dodelijo sredstva tudi za dve skupini v starosti do 6 let, zaradi neizvedbe programa glede na prijavo v letu 2017, kar izhaja iz nadzora Urada za šport, pri čemer ni jasno navedeno, iz katere listine (dokaza) izhaja navedeno dejstvo, niti kdaj naj bi potekal nadzor Urada za šport v letu 2017, ki bi naj pokazal, da se dejanska vadba v društvu v letu 2017 ni ujemala s prijavo na razpis, kakor tudi ni navedeno, kje je materialno pravna podlaga za takšno sankcijo. Iz Javnega razpisa namreč izhaja, da imajo pravico do sofinanciranja športnih programov tisti izvajalci iz prvega odstavka točke Javnega razpisa, ki izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v 4. točki Javnega razpisa za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2018, pri čemer so v 5. točki določena merila za vrednotenje in izbor športnih programov. Pri vrednotenju športnih programov športa otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport kakovostnega in vrhunskega športa, so merilo obvestilo Olimpijskega komiteja Slovenije. Iz 3. točke Javnega razpisa razdelka A izhaja, da se posameznemu vlagatelju sofinancira največ 20 vadbenih skupin športa otrok in mladine in največ dve skupini več kot v letu 2017, razen v kolikor drugače odloči strokovna komisija.

18. Med strankama je nesporno število skupin športa, kot ga je na koncu določila komisija, kakor je tudi nesporno, da je komisija določila dve skupini manj, kot jih je tožeča stranka prijavila, pa bi jih lahko, pri čemer je navedla, da bi naj bil razlog takšne odločitve opravljen nadzor pri tožeči stranki v letu 2017, ki bi naj ugotovil, da se posamezni programi niso izvajali.

19. Sodišče pripominja, da iz pogojev Javnega razpisa ne izhaja, da bi lahko bil posamezni prijavitelj sankcioniran na način, da mu ne bi bila priznana prijavljena skupina iz razloga neizvajanja programa v prejšnjem letu. Prav tako pa tudi iz Zapisnika št. 41001-937/2017-323 z dne 11. 7. 2018 komisije za vodenje postopka javnega razpisa in njegove 2. točke ne izhajajo razlogi, zakaj A., niso bile priznane vse prijavljene skupine za leto 2018, saj so vse skupine „odkljukane“, medtem ko nasprotno v točki 3, ki vsebuje B. iz zapisnika izhaja, katere skupine se ne priznajo (sicer napisane na roko). Tako ni jasno na kakšni podlagi se je upravni organ odločil, da se prijavitelju ne prizna skupina otrok starih do 6 let, saj argument domnevnega nadzora ne izhaja iz nobene dokumentacije upravnega spisa in tudi ni jasno, na kakšni podlagi je razpisna komisija ugotovila, da bi se naj izvajal nadzor Urada za šport v letu 2017, niti kdaj bi se naj ta nadzor izvajal, niti kaj je nadzor ugotovil. Kolikor namreč prejemnik sredstev krši pogodbo o sofinanciranju letnega programa športa, je to financer po uradni dolžnosti dolžan ugotoviti, zapisati in tudi ustrezno sankcionirati, za kar pa nima podlage v predmetnem Javnem razpisu temveč v predhodno podpisani pogodbi o financiranju za leto 2017. 20. Iz 7. člena Pogodbe o sofinanciranju letnega programa športa za leto 2018 (v nadaljevanju Pogodba) namreč izhaja, da ima financer (torej Mestna občina Maribor) pravico izvršiti nadzor nad izvajanjem pogodbe nad namensko porabo dodeljenih sredstev in nad izvajanjem prijavljenih športnih programov kadarkoli, z vpogledom v dokumentacijo, v obračun stroškov ter s preveritvijo izvajanja prijavljenih športnih programov na terenu, pri čemer mora izvajalec zahtevo financerja nadzor tudi omogočiti. V kolikor pa financer ugotovi, da se prijavljenih športnih programov ne izvaja kot je bilo navedeno v prijavi na javni razpis, lahko financer sofinanciranje ustrezno zmanjša in uskladi z dejanskim izvajanjem športnih programov na **podlagi ugotovitvenega zapisnika in sklenitvijo aneksa k pogodbi.**

21. V predmetni zadevi iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi bil sestavljen ugotovitveni zapisnik, iz katerega bi izhajal opravljen nadzor Urada za šport in tudi ne njegove ugotovitve, kakor tudi ne, da bi bil sklenjen aneks h pogodbi, iz katerega bi bilo razvidno zmanjšanje sredstev financerja za leto 2017, kar bi naj kot razlog upoštevala razpisna Komisija pri dodelitvi sredstev za leto 2018. 22. Iz 8. člena Pogodbe nadalje izhaja, da lahko financer celo odstopi od pogodbe in zahteva od izvajalca vračilo že vseh prejetih proračunskih sredstev, kolikor se ugotovi, da je izvajalec nenamensko porabil prejeta sredstva, ali da prejema sredstva na podlagi neresničnih podatkov in ostale sankcije, ki izhajajo iz 8. člena Pogodbe, kar vse kaže na dejstvo, da je imel financer možnost, v kolikor je v resnici v letu 2017 ugotovil odstopanja glede izvajanja programov, navedeno tudi urediti, nikakor pa ni imel materialne podlage v pogojih Javnega razpisa, da za dve skupini otrok do 6 let ne dodeli financiranja, saj iz pogojev Javnega razpisa ne izhaja upravičenost tovrstne sankcije pri ponovnem kandidiranju. Pa če tudi bi izhajala, bi morala biti kršitev najprej ustrezno ugotovljena z zapisnikom, iz katerega bi izhajala kršitev in tudi kraj in čas, ko bi naj prejemnik sredstev pogodbo kršil. 23. Pri navedenem sodišče še pripominja, da zapisnik razpisne komisije (ki je del upravnega spisa), ki bi naj bil ustvarjen dne 21. 7. 2018 in zaključen ob 12. uri ni podpisan niti s strani osebe, ki bi naj zapisala dejstva, niti s strani članov komisije, zaradi česar ni jasno ali se je komisija, na katero se upravni organ sklicuje, dejansko tudi sestala in ugotovila razloge, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa.

24. Tako je po presoji sodišča pritrditi tožeči stranki, da niso izkazani razlogi domnevne neizvedbe programov v letu 2017, ki bi upravičevali nedodelitev sredstev financiranja programov športa v letu 2018, saj tudi v spisovnem gradivu upravnega organa ni nikakršnega akta, ugotovitve ali zapisnika pri domnevno opravljenem nadzoru, na podlagi katerega bi naj komisija tožene stranke ugotovila, da je prejemnik sredstev - tožeča stranka, kršil pogodbo v letu 2017 na način, da posameznih skupin ni izvajal. Zgolj zapis v zapisniku na str. 3 in 4, da bi komisija sicer“ lahko priznala 2 vadbeni skupini več kot v letu 2017, vendar se za slednje ni odločila, saj je nadzor urada za šport v letu 2017 pokazala, da se dejanska vadba v društvu v letu 2017 ni ujemala s prijavo na javni razpis, ne utemeljuje dneva, ko bi naj bil nadzor izveden in tudi ne navedbe pri kateri vadbeni skupini je bil nadzor opravljen, niti kdo je opravljal nadzor, niti ni zapisnika o opravljenem nadzoru, zaradi česar ni jasno, na kakšni podlagi je komisija navedeno ugotovitev navedla v zapisnik.

25. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti interesov so predmet postopka ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda, samo kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

26. Sodišče tako pripominja, da morajo biti iz obrazložitve upravnega akta konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev komisije v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi sodišče. Tako bi v konkretnem primeru v izpodbijanem sklepu moralo biti jasno navedeno, kakšne so tiste pravnorelevantne in konkretizirane okoliščine, vključno z dokazi zaradi katerih tožeča stranka naj ne bi izpolnjevala pogojev za dodelitev sredstev za še dve skupini otrok v starosti do 6 let, vključno z ustrezno pravno podlago, na kateri odločitev temelji, katera je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prav tako izostala. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge - prijave, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o dodelitvi ali nedodelitvi sredstev prijaviteljev, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo biti posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil, da morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa2. 27. Sodišče sicer v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa z zakonom3 in jo torej presoja glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih povabil, zaradi česar upravnim organom pušča določeno polje proste presoje4. Kljub navedenemu pa mora biti sklep, izdan v postopku Javnega razpisa ustrezno obrazložen, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, na način, da ga je mogoče preizkusiti s strani sodišča, saj gre v tem primeru za javno pravno stvar iz 4. člena ZUP5. 28. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Upravna odločba mora biti obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevka strank o njihovih dejstvih - ustreznost prijave, 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, 4. navedbo določb razpisa, na katere se opira odločba, 5. razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekuje takšno odločbo in 6. razloge zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank oziroma kakšni postavki v prijavi.

29. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, ki je pomembna za pravilno in zakonito odločitev ter dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna in je tako kršena tudi strankina pravica do izjave, ki je temelj poštenega postopka. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo (ali sklep) v vsakem posameznem primeru6. 30. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep takih sestavin nima, kot izhaja iz zgornje obrazložitve. Iz sklepa namreč izhaja zgolj stališče komisije, za katerega ni jasno na kakšni podlagi si ga je komisija ustvarila, saj zapisnik o domnevnem nadzoru ni priložen, niti ne izhaja kdaj bi naj bil nadzor opravljen, ne dan in ne ura, kakor tudi ne lokacija nadzora, niti ne ali je izvajalec programa bil z nadzorom seznanjen, zaradi česar tudi ni mogoče preveriti ali se je nadzor opravljal v času urnika posameznih vadb, prav tako pa iz sklepa ne izhaja, kakšno vsebino je organ dal domnevnim ugotovitvam komisije, da se prijava na javni poziv zaradi domnevne kršitve, ki ni izkazana kot sankcija zmanjša za dve vadbeni skupini, s čimer ni zadoščeno zahtevi po navedbi preudarkov, ki so organ vodili pri odločanju. Pri tem ne zadošča sklicevanje tožene stranke na ugotovitev komisije, ki ni izkazana, saj morajo biti odločilni dejanski in pravni razlogi navedeni v obrazložitvi odločbe (214. člen ZUP).

31. Ker torej izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in tako ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe, je sodišče v posledici navedeni sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, ki bo morala v ponovljenem postopku upoštevati stališče sodišča glede dolžnosti ustrezne obrazložitve obvestila, katera mora temeljiti na dokazih in tudi materialno pravni podlagi. V posledici je tako podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo organ moral odpraviti navedeno kršitev in obvestilo ustrezno obrazložiti v skladu z 214. členom ZUP, če bo tudi v novem postopku izdal zavrnilni sklep.

32. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi, saj je šlo v postopku za procesne kršitve na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti in se tako sodišče ni ukvarjalo z dejanskim stanjem, zaradi česar v zadevi tudi ni razpisalo glavne obravnave. Zaslišanje prič, ki jih je predlagala tožena stranka namreč ne more spremeniti dejstva, da odločba ni bila ustrezno obrazložena in tudi ne popraviti kršitev pravice do izjave tožeči stranki.

33. Na koncu sodišče še pripominja, da ker je šlo v obravnavani zadevi za ugotovitev napak v postopku izvedbe in zaključka povezanega z Javnim razpisom, se sodišče ni ukvarjalo z višino dodeljenih sredstev tožeči stranki za športne objekte in skupino otrok s posebnimi potrebami, pri čemer pripominja, da pravico do prejema/dodelitve sredstev v določeni višini za leto 2017 še ne pomeni, da je financer dolžan program financirati v isti višini tudi za leto iz drugega Javnega razpisa (torej 2018), saj je višina dodeljenih sredstev odvisna tudi od razpoložljivosti le teh in števila ustrezno prijavljenih kandidatov, kar pa je v domeni odločevalca, torej MOM.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017. 3 Tako sodba UPRS opr. št. II U 390/2011 z dne 15. 1. 2014 4 Tako sodbe UPRS opr. št. I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 5 Tako sodbe UPRS opr. št. I U 1212/2018 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 16. 3. 2017. 6 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.