Jedro

Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik je zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Tožnik v roku 30 dni ni prejel odgovora, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pa je sprejela sklep, da se zadrži izvršitev sklepa do odločitve o pritožbi. Tožnik je nato vložil tožbo pri pristojnem sodišču. V konkretni zadevi ne gre za reševanje predhodnega vprašanja v smislu določil 1. točke 206. člena ZPP v povezavi z določili 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa mora sodišče samo presoditi ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala določbe ZDR in ZJU o postopku pred odpovedjo in o obstoju odpovednega razloga. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka v predmetnem sporu, ker sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni dokončen, je zato materialnopravno zmotna.

Izrek

Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo. Postavilo se je na stališče, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja oziroma da v konkretnem primeru to niti ni mogoče, zato je postopek v zadevi do nadaljnjega prekinjen.

Zoper sklep se pritožujeta obe stranki.

Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku, zlasti pa zaradi procesnih kršitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v meritorno postopanje sodišču prve stopnje. Sklepanje in tolmačenje sodišča prve stopnje glede predhodnega vprašanja, ki bi bil lahko podlaga za prekinitev postopka, je po oceni tožnika neutemeljeno in pravno zmotno. Za prekinitev postopka ni nikakršnih pogojev, zlasti ne pogoji po prvem odstavku 206. člena ZPP. Navaja, da mu je tožena stranka izdala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s sklepom 24. 10. 2012. Pred izdajo sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi morala tožena stranka predhodno pridobiti mnenje pri pristojnem ministrstvu - komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in pridobitev takšnega mnenja bi bila podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče samo ugotavlja, da bi tožena stranka lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi le v primeru, če bi predhodno pridobila pozitivno mnenje skladno z ZDR. Naknadno pridobljeno mnenje ne bo imelo učinka na že izdano odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi se ni mogoče strinjati z navajanjem tožene stranke, da naj bi tožena stranka šele ob prejemu pritožbe tožnika izvedela, da je invalid III kategorije. Iz potrdila ZPIZ, ki je bil toženi stranki vročen pred nastopom zaposlitve pri toženi stranki, jasno izhaja, da je bila tožena stranka seznanjena, da je tožnik invalid III. kategorije še pred nastopom zaposlitve. Tožena stranka ni odločila o pritožbi v zakonskem roku, zato je nastopil molk organa in je tožnik v skladu z 39. členom ZJU sprožil spor, o katerem bi moralo sodišče meritorno odločiti. V nasprotnem primeru pa bi moralo slediti navedbam tožene stranke in tožbo zavreči. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v celoti kot zmotno in nezakonito. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje zmotno ocenilo kot predhodno vprašanje, pri tem pa je spregledalo dejstvo, da procesne predpostavke za vodenje postopka niso podane, zato posledično tudi niso podani pogoji za obravnavanje predhodnega vprašanja. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravice tožnika so večkratno zavarovane, zato sodnega varstva v tej fazi postopka ne potrebuje in do njega ni upravičen. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja je s sklepom št. ... z dne 12. 12. 2012 odločila, da se predlogu tožnika za začasno zadržanje sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugodi. Izvršitev sklepa z dne 24. 10. 2012 se zadrži do odločitve komisije za pritožbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep. Iz obrazložitve sklepa komisije izhaja, da je do zadržanja prišlo zaradi dejstva, ker je bila potrebna dopolnitev ugotovitvenega postopka. V zadevi ni mogoče govoriti o molku organa, saj do odločitve komisije ni prišlo izključno zaradi dopolnitve postopka na prvi stopnji oziroma ugotavljanja dejanskega stanja, od katerega zavisi odločitev tako na prvi stopnji kot tudi odločitev komisije. Komisija nikakor ni bila pasivna, temveč je na podlagi pritožbe tožnika izdala sklep z dne 12. 12. 2012, s katerim je bil začasno zadržan sklep z dne 24. 10. 2012. Tožnik bo imel možnost vložiti tožbo po prejemu sklepa komisije za pritožbe, čeprav ta ne bo odločila v zakonsko predvidenem roku. Za vložitev tožbe pred tem, tožnik ni imel nikakršnega pravnega interesa, saj je bila izvršitev redne odpovedi zadržana, tožnik pa je posledično pri toženi stranki še vedno zaposlen.

Predhodno vprašanje je tisto vprašanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od njegove rešitve pa je odvisna odločitev o glavni stvari. V predmetnem primeru od odločitve organov prve in druge stopnje ni odvisna rešitev predhodnega vprašanja, temveč vprašanje procesne predpostavke za vodenje postopka pred sodiščem. Prekinitve postopka ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu. Sodišče je neobstoj procesnih predpostavk poskušalo sanirati s prekinitvijo postopka, za katero pa pogoji ne obstojijo, saj ne obstojijo niti pogoji za samo vodenje postopka. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožnika v celoti prereka vse navedbe tožnika v pritožbi, kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Strinja se z navedbo tožnika, da sodišče ne bi smelo prekiniti postopka. Ker pa ni podanih procesnih predpostavk za vodenje postopka, tudi do meritorne odločitve sodišča ne sme priti, saj je tožbo potrebno zavreči. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje prekinilo postopek v predmetnem delovnem sporu (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov), ker je menilo, da sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni dokončen, zato ponovna odločitev tožene stranke predstavlja predhodno vprašanje za obravnavanje tožbenega zahtevka. Zato je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja oziroma da to v konkretnem primeru niti ne bi bilo mogoče. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 24. 10. 2012 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, tožnik je zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo, tožnik v roku 30 dni ni prejel odgovora, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pa je 12. 12. 2012 sprejela sklep, da se zadrži izvršitev sklepa do odločitve o pritožbi. Tožnik je nato 3. 1. 2013 vložil tožbo pri pristojnem sodišču. Po določbi 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka: - če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen); - če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. Sodišče lahko odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena. ZPP v 13. členu določa, da kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

V konkretni zadevi ne gre za reševanje predhodnega vprašanja v smislu določil 1. točke 206. člena ZPP v povezavi z določili 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa mora sodišče samo presoditi ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) in Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) o postopku pred odpovedjo in o obstoju odpovednega razloga.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, saj presoja le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Glede na navedeno pritožbi utemeljeno uveljavljata, da v predmetnem postopku ne gre za predhodno vprašanje, zato ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbama tožnika in tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.