Jedro

Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisani kaznivi dejanji predstavljata tudi kaznivi dejanji proti premoženju, čeprav predvsem varujeta položaj delavca. Namen zaposlovanja na črno je ravno neplačevanje prispevkov, s čimer si podjetnik tudi znižuje stroške in s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist. Višje sodišče pa k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da imata kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik obsojen, tudi pomembne elemente kaznivih dejanj proti gospodarstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da ne držijo navedbe sodišča prve stopnje, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno na škodo petih delavcev, saj je bilo storjeno na škodo le enega delavca. Izrek odločbe je sam s seboj v nasprotju, saj najprej poimensko navaja štiri delavce, dolžniku pa očita storitev kaznivega dejanja na škodo petih delavcev. Za tri delavce je dolžnik pridobil izjave oziroma so v kazenskem postopku izjavili, da niso bili oškodovani, za dva pa ne more, ker z njima nima več stika. Že pred obsodbo je poravnal vse svoje obveznosti in delavcev v ničemer ni materialno prikrajšal. Na pravnomočno kazensko obsodbo je sodišče vezano le glede kazenske odgovornosti, ni pa mogoče avtomatično izključiti odpusta obveznosti. Kot mu je naložilo višje sodišče, bi moralo sodišče prve stopnje tehtati vse okoliščine primera, ali le-te kljub pravnomočni obsodbi dolžnika upravičujejo do odpusta obveznosti ali ne. Dolžnik za kazenski postopek sploh ni vedel, po izteku zakonskih rokov pa je poravnal vse svoje obveznosti do delavcev. Ravno zato, ker ni ravnal nepošteno in je kaznivo dejanje priznal, je sedaj ta spor, lahko pa bi kazenski postopek zavlačeval in ne bi bilo formalnih ovir za izdajo sklepa o odpustu obveznosti.

3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila, da ni utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po izteku preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP preverilo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Preverilo je torej, ali je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, in v zvezi s tem, ali so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe na podlagi zakonske rehabilitacije (glede tega dela je ugotovilo, da ti pogoji niso izpolnjeni, dolžnik pa se v tem delu ne pritožuje).

6. Ni sporno, da ima dolžnik v kazenski evidenci vpisano obsodbo za kazniva dejanja zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena Kazenskega zakonika – KZ-1 in kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1. 7. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz obsodilne kazenske sodbe izhaja, da sta dolžnik in soobdolženi kaznivo dejanje zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena v zvezi z 20. členom KZ-1B storila tako, da sta kot predstavnika B. d.o.o. z zavestnim sodelovanjem pri izvršitvi v nasprotju s predpisi zaposlila več kot 2 delavca in jih nista prijavila v ustrezno zavarovanje, s tem da sta spodaj navedene delavce zaposlovala na črno tako, da z njimi nista sklenila pogodbe o zaposlitvi in jih nista prijavila v obvezno zavarovanje, kar je v nasprotju z določbo 1. alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, in sicer E. N. v času od 1. 5. 2012 do 24. 7. 2013; S. J. v času od maja 2012 do decembra 2013; D. B. v času od marca 2013 do avgusta 2013 ter B. P. v času od maja 2013 do maja 2014, pri čemer zgoraj navedenih delavcev nista prijavila ne v zdravstveno ne v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1B sta dolžnik in soobdolženi storila tako, da zavestno nista ravnala po predpisih o plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajšala delavca za pravico, ki mu pripada, ali pa mu jo omejila s tem, da B. V. v času od 1. 9. 2012 do 17. 7. 2014 nista plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ga s tem, upoštevajoč določbo 4. odstavka 39. člena ZPIZ-1, prikrajšala pri izračunu pokojninske osnove, zaradi česar se mu obdobje dela pri B. d.o.o. ne bo upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove, plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa izhaja iz 2. člena in prvega odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost. 8. Iz navedenega je jasno razvidno, da so bila kazniva dejanja storjena na škodo petih delavcev, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Vseh petih delavcev namreč dolžnik in sostorilec nista prijavila v potrebna zavarovanja oziroma jim nista plačevala predpisanih prispevkov.

9. Navedeni kaznivi dejanji sta uvrščeni med kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. V ponovljenem postopku je zato sodišče prve stopnje opravilo presojo, ali imata ti dejanji pomembne znake kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisani kaznivi dejanji predstavljata tudi kaznivi dejanji proti premoženju, čeprav predvsem varujeta položaj delavca. Odločitev je tudi povsem v skladu z usklajeno sodno prakso, ki jo je višje sodišče navedlo v razveljavitveni odločbi z dne 29.10.2019 (Cst 462/2019), sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu. Ali je bilo kasneje odpravljeno oškodovanje premoženja delavcev, na obstoj kaznivega dejanja ne vpliva. Kot navaja že sam dolžnik, naj bi potrebna plačila opravil že pred kazensko obsodbo; to plačilo je lahko vplivalo le na kazensko sankcijo, ne pa na samo obsodbo, da je storil kaznivo dejanje (oziroma v konkretnem primeru več kaznivih dejanj). Da je prepovedano in kaznivo zaposlovati delavce na črno, brez prijav v predpisana zavarovanja in brez plačevanja predpisanih prispevkih, je dolžnik kot podjetnik oziroma odgovorna oseba pravne osebe prav gotovo vedel. Namen zaposlovanja na črno je ravno neplačevanje prispevkov, s čimer si podjetnik tudi znižuje stroške in s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist. 10. Višje sodišče pa k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da imata kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik obsojen, tudi pomembne elemente kaznivih dejanj proti gospodarstvu. Po 240. členu KZ-1 namreč stori kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti (med drugim) opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo. Zaposlovanje na črno in neplačevanje prispevkov ima pomembne elemente tudi tega kaznivega dejanja.

11. V obravnavani zadevi tudi ni pomembno, ali je dolžnik v postopku odpusta obveznosti oziroma med trajanjem preizkusne dobe ravnal nepošteno, kot je višje sodišče poudarilo že v razveljavitvenem sklepu. Obstoj določenih kaznivih dejanj je absolutna ovira za odpust obveznosti, sodišče prve stopnje pa zato pravilno navaja, da pri odločitvi ni pomembno, ali je dolžnik v kazenskem postopku kaznivo dejanje priznal in ali je kasneje med kazenskim postopkom plačal potrebne prispevke.

12. Upraviteljici pa višje sodišče zgolj pojasnjuje, da ima vsekakor pravico do svojega mnenja o zadevi in je praviloma v postopku mnenje upravitelja tudi dobrodošlo sodniku pri odločitvi. Vendar pa je presoja obstoja razlogov (s tem pa obrazložitev odločbe) vedno pridržana sodniku kot njegova pravica in dolžnost ter je to eden od elementov pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.

13. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.