Jedro

Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

20. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 17.12.2002, opr. št. In 2002/01400 in opravljena izvršilna dejanja ter zavrnilo predlog za izvršbo. Odločilo je, da upnik sam krije svoje stroške izvršilnega postopka in odredilo izbris zaznambe uvedbe dražbenega postopka pod Dn. št. 2375/2004. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da upnik ni dokazal zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS; št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur. l. RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo) in predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da se ugovor zavrne, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZIZ je dokazilo zapadlosti tudi javna listina, in notarski zapisnik, opr. št. SV 1668/02 z dne 10.10.2002 je v skladu z določbo 3. člena Zakona o notariatu - ZN (Ur. l. RS, št. 13/94) javna listina. Notar je na podlagi predloženih listin v skladu z določbo 68. člena ZN potrdil, da je upnik dne 10.1.2002 pravilno odstopil od pogodbe, zaradi česar je celotna obveznost dolžnikov iz notarskega zapisa, opr. št. SV 384/01, zapadla dne 10.1.2002. Nesmiselno in v nasprotju z določbami ZN je stališče, da bi bilo treba za ugotovitev navedenih dejstev skleniti notarski zapis, ki naj bi ga poleg upnika in notarja podpisal še dolžnik. V obliki notarskega zapisa notar zapiše pravne posle, za potrjevanje dejstev in izjav pa je predvidena sestava notarskega zapisnika in notarskega potrdila. Zato je interpretacija, da bi zapisnik o ugotovitvi dejstva zapadlosti moral podpisati tudi dolžnik, neutemeljena. V obravnavanem primeru je terjatev vezana na izpolnitev odložnega pogoja. Zato je treba kot lex specialis uporabiti določbo 26. člena ZIZ, v skladu s katero sodišče dovoli izvršbo, odvisno od izpolnitve pogoja, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da se je pogoj izpolnil. ZIZ na tem mestu ne zahteva notarskega zapisa. Dolžnik za podpis listine, ki bi dokazovala nastop pogoja, nima nobenega interesa. Upniku je treba omogočiti, da z zanesljivimi dokazili brez sodelovanja dolžnika izkaže, da je pogoj nastopil ozirama terjatev zapadla, ter vloži predlog za izvršbo. Dolžnik bi, če bi bila ta dejstva sporna, moral uveljavljati ugovorni razlog po 6. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, v obravnavanem primeru pa je uveljavljal ugovorni razlog po 2. in 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Po stališču izpodbijanega sklepa upniku za dokazovanje zapadlosti ostane le še pravnomočna sodna odločba, čemur sta se stranki želeli izogniti z neposredno izvršljivim notarskim zapisom. Notarski zapisnik je javna listina, ker jo je podpisal in ožigosal notar. Za javno listino velja resničnost tistega, kar se v njen potrjuje, dokler ni s pravnomočno sodbo dokazano nasprotno. Dolžnik pa zaenkrat ni vložil niti tožbe.

Podredno še navaja, da tudi v primeru, če bi veljalo stališče, da se zapadlost lahko dokazuje le notarskim zapisom, bi moralo sodišče upnika na predložitev te listine pozvati. Ker tega ni storilo, je prekršilo določbo drugega odstavka 108. člena ZIZ. Zaradi te kršitve je bila upniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave nedenarne obveznosti - izpraznitve stanovanja na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, opr. št. SV 384/01 z dne 18.4.2001, sklenjene med upnikom kot prodajalcem in dolžnikom kot kupcem (v nadaljevanju: pogodba; priloga A2). Po prvem odstavku 9. v zvezi z 11. členom pogodbe je bila zapadlost obveznosti izpraznitve stanovanja odvisna od nastopa več pogojev: zamude s plačilom dveh obrokov kupnine, neplačila kupnine v roku osmih dni po prejemu opomina in prejema upnikove odstopne izjave. Ni sporno, da zapadlost terjatve ne izhaja iz predloženega notarskega zapisa (priloga A2), da upnik ne razpolaga z zapisnikom o poravnavi ali s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero bi bila ugotovljena zapadlost terjatve, pač pa, ali je zapadlost terjatve dokazana z ustrezno javno listino, s katero se po določbi tretjega odstavka 20. člena ZIZ tudi dokazuje zapadlost terjatve iz notarskega zapisa (prim. drugi, tretji in četrti odstavek

20. člena ZIZ). Upnik je zapadlost terjatve dokazoval z notarskim zapisnikom z dne 10.10.2002, opr. št. SV 1668/02 (priloga A3), v katerem je notar na podlagi izjave upnika, da je dne 10.1.2002 odstopil od pogodbe, ker dolžnik ni poravnal svojih obveznosti, potrdil, da je upnik dne 10.1.2002 dolžniku poslal dopis, v katerem mu sporoča, da odstopa od pogodbe, da je odstop izveden v skladu z 9. členom pogodbe in je zato pravno veljaven ter da je dolžnikova obveznost iz 9. člena (pravilno bi bilo 11. člena) zapadla in izvršljiva.

Notarski zapisnik (68. člen ZN) je notarska listina (prvi odstavek 3. člena ZN), ki ima lasnost javne listine, če so bile pri njegovem sestavljanju upoštevane vse bistvene formalnosti določene v ZN (drugi odstavek 60. člena ZN). Vendar pa notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka 20. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni zapisalo, da bi morala biti zapadlost terjatve ugotovljena v obliki notarskega zapisa (43. člen ZIZ). Je pa to stališče sodne prakse, ki mu pritožbeno sodišče sledi.

Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bi zadostovala oblika notarskega zapisnika (68. člen ZN), vendar le v primeru, da bi izjavo o zamudi s plačilom, prejemu opomina in upnikove odstopne izjave, od česar je odvisen nastop odložnega pogoja, podal dolžnik, ne pa (samo) upnik. Ob (sicer pričakovanem) nesodelovanju dolžnika, pa upniku še vedno ostane možnost, da dokaže zapadlost terjatve z ugotovitveno sodbo zoper dolžnika v pravdnem postopku (4. odstavek 20. člena ZIZ).

Glede ostalih očitkov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je dolžnik v ugovoru (list. št. 23-24 spisa) navajal ravno to, kar je bilo v postopku sporno, da upnik ni dokazal, da je bil dožnik s plačili kupnine v zamudi, da mu je poslal opomim in odstop od pogodbe.

Očitek, da dolžnik zapadlosti terjetve ni ugovarjal, je torej protispisen. Pa tudi če tega ne bi ugovarjal, nedokazana zapadlost terjatve iz notarskega zapisa pomeni, da notarski zapis ni izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ), to pa nadalje, da ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo (17. člen ZIZ), kar predstavlja ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega izvršilno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Upnikovo stališče, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati na predložitev ustrezne listine, je zmotno. Upnik je namreč predložil formalno popoln izvršilni predlog (40. in 42. člen ZIZ). Ugotovljena pomanjkljivost je substančne narave. Glede na navedeno ni utemeljen niti pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavk 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).