Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožba, kot jo tožnik vlaga sedaj zoper sklep, ki je predmet tega upravnega spora, je bila že presojena pred sodiščem; odločitev o tem je pravnomočna. Sodišče je zato, na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena, ponovno tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
Tožba se zavrže.
1. Tožnik je na to sodišče 10. 4. 2017 priporočeno po pošti vložil, med drugim, tožbo zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 411/2016 z dne 7. 10. 2016 (s tem je bila zavržena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 29. 8. 2016).
2. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
3. Po določbi 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Pri tem gre za procesno predpostavko, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).
4. Na podlagi podatkov vpisnika ter listin sodnega spisa št. III U 390/2016 je sodišče ugotovilo, da je tožnik tožbo, s katero je izpodbijal isti sklep toženke, št. Bpp 411/2016 z dne 7. 10. 2016, že vložil. Pristojni oddelek tega sodišča je omenjeno tožbo prejel 29. 11. 2016 ter je o njej odločil s pravnomočno sodbo, št. III U 390/2016-7 z dne 27. 1. 2017, s katero je bila tožba zavrnjena. Navedena sodba je bila tožniku vročena 15. 2. 2017. 5. Tožba, kot jo tožnik vlaga sedaj zoper sklep, ki je predmet tega upravnega spora, je bila torej že presojena pred sodiščem; odločitev o tem je pravnomočna. Sodišče je zato, na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena, ponovno tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo. V ugotavljanje drugih razlogov, ki bi utemeljevali enako odločitev (ugotavljanje, da ponovna tožba tudi ni pravočasna), se zato ni spuščalo.
6. Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče vsebinsko presojati, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za to določa zakon.