Jedro

Ker je državno tožilstvo prejelo spis po končani preiskavi dne 27.7.2004, mora imeti na razpolago instrukcijski rok petnajstih dni, ki ga določa 2. odstavek 184. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče obdolženemu podaljšalo pripor prav v skladu s tem rokom za vložitev obtožnice. Ne morejo pa biti razlogi za nadaljnje podaljšanje pripora okoliščine, ki so povezane z letnim dopustom državnega tožilca.

Izrek

Pripor zoper obdolženega S.C. se iz pripornega razloga po 3.točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša za 7 (sedem) dni, to je do vključno 11.8.2004 do 01.00 ure.

Obrazložitev

S sklepom okrožne preiskovalne sodnice A.P. z dne 7.5.2004 je bila zoper S.C. uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj umora po 1. odstavku 127. člena KZ in poskusa umora po 1. odstavku 127. člena v zvezi z 22. členom KZ. S sklepom preiskovalne sodnice z dne 5.5.2004 pa je bil odrejen pripor do enega meseca, ki je začel teči že dne 4.5.2004 od 01.00 ure, ko je bila osumljencu odvzeta prostost. Pripor je bil odrejen po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije. Na predlog okrožne preiskovalne sodnice je senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti s sklepom z dne 2.6.2004 obdolžencu iz istega pripornega razloga pripor podaljšal za dva meseca, to je do 4.8.2004 do 01.00 ure.

Okrožna preiskovalna sodnica je po dopolnitvi preiskave Okrožnemu državnemu tožilstvu Murska Sobota poslala dne 27.7.2004 preiskovalni spis zoper obdolženega S.C. v pristojno poslovanje. Okrožni državni tožilec svetnik L.G. je z dopisom z dne 27.7.2004, prejetem na Okrožnem sodišču v Murski Soboti 28.7.2004, predlagal, da Okrožno sodišče v Murski Soboti kazensko zadevo zoper obdolženega S.C. združi z zadevo zoper obdolženega S.P. in ostale obdolžence, na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP predlaga Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije podaljšanje pripora še za tri mesece, to je do 4.11.2004 ter na podlagi 2. odstavka 184. člena ZKP senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti podaljša rok za vložitev obtožnice na štirideset dni. Okrožna sodnica, svetnica M.M.R., je istega dne, to je 28.7.2004, poslala obrazložen predlog okrožnega državnega tožilca obdolženemu S.C. in njegovemu zagovorniku, odvetniku J.Š. iz M.S., z obvestilom po 2. odstavku 205. člena ZKP, da lahko na navedbe v tem predlogu pred odločitvijo senata pisno odgovorita. Z dopisom z dne 28.7.2004 pa je preiskovalna sodnica poslala predlog okrožnega državnega tožilca, ki ga je sicer naslovil Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, Vrhovnemu sodišču, ker bi okrožni državni tožilec moral v skladu z 2. odstavkom 205. člena ZKP predlog nasloviti na Vrhovno sodišče. Dopis preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Murski Soboti je Vrhovno sodišče prejelo dne 29.7.2004. Predlog za podaljšanje pripora zoper obdolženega S.C. okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti utemeljuje s tem, da bi sodišče moralo združiti to kazensko zadevo s kazensko zadevo zoper S.P. in šest drugih obdolžencev, državno tožilstvo pa je prejelo kazenski spis zoper obdolženega S.C. dne 27.7.2004 po 14.00 uri, tako da državni tožilec zaradi obsežne in zahtevne zadeve ne bo uspel sprejeti odločitev o vložitvi obtožnice pred iztekom pripora obdolženemu S.C. dne 4.8.2004 ob 01.00 uri. Poleg tega je okrožni državni tožilec K.V., ki obravnava to kazensko zadevo, na rednem letnem dopustu, drugi tožilci pa z zadevo niso seznanjeni in potrebujejo več časa za študij zadeve in odločitev. Podaljšanje pripora predlaga tudi zato, ker so podane posebne okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti storil kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu, dokončal ali storil novo kaznivo dejanje, kar potrjuje tudi dejstvo, da je obdolženec v postopku pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti zaradi kaznivih dejanj telesne poškodbe po 133. členu KZ, ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ in poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ, ki jih je storil pred obravnavanimi kaznivimi dejanji. Glede na skrhane odnose v romskem naselju in grožnje, ki so prisotne med sprtimi družinami, pa je po mnenju okrožnega državnega tožilca podana velika verjetnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kaznivimi dejanji.

V obravnavani kazenski zadevi teče postopek zoper obdolženega S.C. zaradi kaznivih dejanj po 1. odstavku 127. člena in po 1. odstavku 127. člena v zvezi z 22. členom KZ, torej za dve kaznivi dejanji, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora nad pet let. S tem je podan formalen pogoj za podaljšanje pripora zoper obdolženca, kot to določa 2. odstavek 205. člena ZKP.

Po opravljeni in dopolnjeni preiskavi je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženi S.C. storil kaznivi dejanji, za kateri je bila opravljena preiskava. Prav tako je pri obdolžencu še naprej podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Ugotovljene okoliščine o ponovitveni nevarnosti, kot izhajajo iz sklepa o odreditvi in sklepa o podaljšanju pripora, se niso v ničemer spremenile. Tako teža in način storitve obeh kaznivih dejanj, za katera je bila zoper obdolženca opravljena preiskava, kot tudi postopek zaradi kaznivih dejanj pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, kažejo, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponavljal. Obstaja torej konkretna nevarnost, da bi se obdolženec na prostosti zopet zapletel v prepire z oškodovanci iz postopka pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti ali celo z oškodovancem B.H., ki je bil žrtev kaznivega dejanja poskusa umora, kar vse bi lahko vplivalo na obdolženčevo ponavljanje kaznivih dejanj.

Neogibnost pripora za varnost ljudi sledi tudi v skladu z določbo 1. odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije. Kazniva dejanja zoper življenje in telo, za katera je obdolženec v kazenskem postopku ter bi jih lahko ponovil na prostosti, kažejo prav na ogrožanje varnosti ljudi.

Vrhovno sodišče je na tej podlagi, ko so izpolnjeni vsi pogoji za podaljšanje pripora, torej utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, za katera je določena kazen nad pet let zapora, obstoj okoliščin, ki kažejo na ponovitveno nevarnost ter neogibnost pripora zaradi varstva ljudi, odločilo, da zoper obdolženca pripor podaljša. Čas podaljšanja pripora pa v tem primeru ne more biti takšen, kot jo predlaga okrožni državni tožilec. Po 2. odstavku 184. člena ZKP mora namreč državni tožilec v 15 dneh predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Takšen rok za odločitev državnega tožilca lahko senat na predlog državnega tožilca sicer podaljša, vendar senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti o predlogu državnega tožilca za vložitev obtožnice na štirideset dni še ni odločil. Spričo dejstva, da je državno tožilstvo prejelo spis po končani preiskavi dne 27.7.2004, mora vsekakor imeti na razpolago instrukcijski rok petnajstih dni, ki ga določa 2. odstavek 184. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče obdolženemu S.C. podaljšalo pripor prav v skladu s tem rokom za vložitev obtožnice. Pripor, ki je bil obdolžencu podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti, bo obdolžencu potekel 4.8.2004 ob 01.00 uri, zato je Vrhovno sodišče pripor podaljšalo še za sedem dni, to je do 11.8.2004 do 01.00 ure, kar omogoča okrožnemu državnemu tožilstvu omenjeni petnajstdnevni rok za vložitev obtožnice. V obravnavani zadevi, ko je zoper obdolženca odrejen in podaljšan pripor, ne morejo biti razlogi za nadaljnje podaljšanje pripora okoliščine, ki so povezane z letnim dopustom državnega tožilca. V času, ko je zoper obdolženega S.C. pripor podaljšan, bo seveda možno odločiti o predlogu državnega tožilca za združitev te kazenske zadeve s kazensko zadevo zoper obdolženega S.P. in ostale obdolžence, Okrožno sodišče v Murski Soboti pa bo lahko tudi odločilo o predlogu okrožnega državnega tožilca glede podaljšanja roka za vložitev obtožnice.