Jedro

Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo preuranjeno. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana II. točka izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Sodišče prve stopnje je dne 11. 7. 2018 na podlagi 496. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. Odločilo je, da sklep o izvršbi VL 8082/2018 z dne 5. 2. 2018 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 196,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je z vlogo z dne 22. 8. 2018 proti I. točki izreka napovedala pritožbo, zoper II. točko izreka, torej zoper stroškovno odločitev, pa se je pritožila.

3. Na podlagi napovedane pritožbe je sodišče prve stopnje izdalo sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP, tožena stranka pa zoper sodbo ni vložila pritožbe.

4. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, ta gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Pritožbeni postopek v gospodarskih sporih majhne vrednost (496. člen ZPP) poteka v dveh fazah, in sicer najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato – po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo – z vložitvijo pravočasne pritožbe. Sodba s krajšo obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo tvori enotno odločitev, vendar pa je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto sodbo, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Zaradi dvofaznega postopka torej napovedi pritožbe tožene stranke ni mogoče hkrati šteti kot napoved pritožbe in za pritožbo.1

5. Ker pa je zoper stroškovno odločitev možna samostojna pritožba (tožena stranka jo je v tej zadevi izrecno vložila skupaj z napovedjo pritožbe), je predmet preizkusa tega pritožbenega postopka (le) stroškovna odločitev iz II. točke izreka uvodoma navedene sodbe prvostopenjskega sodišča. 6. Odločba o stroških vsebovana v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP).

Pritožba in odgovor na pritožbo

7. Tožena stranka je v pritožbi zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da je zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje napovedala pritožbo, zaradi česar sodba še ni pravnomočna. Ker se o stroških odloča na podlagi načela uspeha v pravdi, je menila, da je odločitev sodišča prvostopenjskega sodišča v II. točki izreka sodbe preuranjena. Če bi namreč s pritožbo zoper I. točko izreka sodbe uspela, bi bila stroškovna odločitev materialnopravno nepravilna. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo preuranjeno. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je torej sodišče prve stopnje 11. 7. 2018 izdalo sodbo, s katero se je postopek pred njim končal, odločitev o stroških pravdnega postopka ni bila preuranjena.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka zoper I. točko izreka, potem, ko je sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 328. člena ZPP ni vložila pritožbe. Zato je sodba v tem delu postala pravnomočna. Ker tožena stranka v postopku ni uspela, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka, tudi materialnopravno pravilna (prim. prvi odstavek 154. člena ZPP)2. 11. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano odločbo o stroških, (II. točka izreka) potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa stroškovne odločitve ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločitev o njenih stroških pritožbenega postopka oprlo na določilo prvega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

1 Prim. VSL sklep I Cpg 1148/2012 z dne 17. 10. 2012, VSL sklep II Cpg 18/2015 z dne 2. 2. 2015 in VSL II Cpg 2023/2014 z dne 20. 2. 2015. 2 Po tem določilu mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške.