Jedro

Vse vloge so bile vložene v zvezi z dolžnikovim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Res se dolžnikove trditve niso izkazale za točne, kljub temu pa je sodišče prve stopnje na koncu potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavilo, zato z vidika izvršilnega postopka o potrebnosti stroškov, ki jih je imel upnik z nasprotovanjem razveljavitvi klavzule ni mogoče govoriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru po uradni dolžnosti razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa VL 26023/2014 z dne 4.3.2014, izdano dne 8.4.2014, zavrnilo enak predlog dolžnika, zavrnilo upnikov zahtevek za povračilo stroškov v zvezi s pripravljalnimi vlogami z dni 27.10.2016, 4.11.2016 in 5.12.2016, odločanje o dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi pa odložilo do pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Klavzulo je razveljavilo po uradni dolžnosti, ker je ugotovilo, da vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato ni mogoče govoriti o fikciji vročitve in posledično o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. V pripravljalnih vlogah, v zvezi s katerimi je upnik zahteval povrnitev stroškov je navajal dejstva in dokaze, s katerimi je bil takrat že prekludiran, tudi sicer pa te vloge niso bile potrebne za izvršbo.

2. Zoper sklep se upnik pritožuje in navaja, da je ves čas trdil, da je obvestilo prejel in ga dal v mapo, v kateri je bila pošta dolžnika. Sodišče zato ni imelo podlage za dvom, ali je bilo dolžniku pisanje vročeno. Ob tem ne gre pozabiti, da je dolžnik sam navedel, da na sedež družbe dlje časa ni prihajal in se torej ne bi mogel seznaniti z obvestilom tudi, če bi vročevalec ravnal pravilno in bi fikcija vročitve nastopila. Upnik tudi nasprotuje zavrnitvi stroškovnika, saj s prvo vlogo ni bil prekludiran. V ostalih vlogah pa je le pojasnjeval že podano trditveno podlago in ni navajal nobenih novot. Vlogo z dne 5.12.2016 je poleg tega vložil na podlagi poziva sodišča, zato o nepotrebnosti ni mogoče govoriti. V zvezi z izjavami prič pa poudarja, da je zaslišanje prič predlagal ravno v vlogi z dne 27.10.2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoj za to, da fikcija vročitve ne pomeni kršitve pravice do izjave, je pravilna izvedba vročitve. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je vročevalec obvestilo o prispeli pošiljki pustil na napačnem kraju, zakonita zastopnica tožene stranke pa ni mogla z gotovostjo zatrditi, da je prav konkretno obvestilo dolžnik prejel na način, kakršen je bil v poslovanju med strankama običajen. Ob povedanem je mogoč le zaključek, da vročitev ni bila izvedena v skladu z določbami ZPP o vročanju. Če je tako, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da sklep o izvršbi ni mogel postati pravnomočen in izvršljiv.

5. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov postopka. Vse vloge so bile vložene v zvezi z dolžnikovim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Res se dolžnikove trditve niso izkazale za točne, kljub temu pa je sodišče prve stopnje na koncu potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavilo, zato z vidika izvršilnega postopka o potrebnosti stroškov, ki jih je imel upnik z nasprotovanjem razveljavitvi klavzule ni mogoče govoriti.

6. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).