Jedro

Upnik se utemeljeno sklicuje na tretji odstavek 20.a člena ZIZ, ki ureja zapadlost v primeru nastopa drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu in kako se ta dokazuje. Utemeljeno navaja, da gre za specialno določbo v primerjavi s splošno določbo 26. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 10. 6. 2021 in zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti dolžniku stroške 57,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam trpi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je bilo v najemni pogodbi določeno, da se stranki dogovorita za pravico do poplačila neplačanih obveznosti iz sredstev varščine ter da se dolžnik zaveže v primeru črpanja varščine to doplačati do dogovorjene višine. Nastanek oziroma zapadlost upnikove terjatve na doplačilo varščine je vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti (neplačilo stroškov), kar pomeni, da je upnikova terjatev po vsebini bodoča pogojna, saj se mora uresničiti pogoj neizpolnjevanja dogovorjenih pogodbenih obveznosti dolžnika. Upnikov predlog za izvršbo ni zadostil zahtevam iz 26. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj ni vseboval takšnih navedb in dokazov. Ključno je vprašanje obstoja terjatve, ne zapadlosti terjatve. Gre za bodočo terjatev, ko znesek (višina črpane varščine zaradi neplačila obveznosti) v izvršilnem naslovu ni določena niti določljiva, zaradi česar ne more biti predmet soglasja z neposredno izvršljivostjo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da gre pri 26. členu ZIZ za splošno določbo izkazovanja zapadlosti terjatve, ki ne predstavlja relevantne podlage. Uporabiti je treba specialnejšo določbo 20.a člena ZIZ. Zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zato za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Ta pogoj je upnik izpolnil in je 9. 4. 2021 z dopisom dolžniku s priporočeno pošiljko tega obvestil o terjatvi, temelju, zapadlosti ter navedel datum. Prav tako ga je ponovno opozoril in pozval, da prostovoljno izpolni dolgovano obveznost. Dolžnik je pisanje upnika prejel 12. 4. 2021, kar dokazuje povratnica oziroma obvestilo o vročitvi. Obstoj terjatve ni in ne more (sme) biti sporen, saj sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (neizpolnitev pogodbene obveznosti vzdrževanja varščine v določeni višini). V takšnem primeru upnik ni dolžan dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz 26. člena ZIZ. Zadostuje, da zatrjuje, da je negativno dejstvo nastopilo. Varščina je vnaprej določena, prav tako je terjatev, ki izhaja iz dolžnosti vzdrževanja varščine v dogovorjeni višini, nepogojna, določena in ves čas zapadla.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je v smiselno enaki zadevi, v kateri je Vrhovno sodišče RS odločalo o izvršbi na podlagi notarskega zapisa, pojasnilo, da kadar se upnik po unovčenju zavarovanja v utemeljitvi predloga za izvršbo sklicuje na nepredložitev novega zavarovanja (nove varščine), je potrebno razsoditi, da terjatev ob sklenitvi pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa še ni obstajala. Nastanek, višina in zapadlost upnikove terjatve na doplačilo unovčene varščine so vezani na (ne)plačilo spornih stroškov upravljanja, ki s pogodbo niso zajeti in zato nastanka, višine in zapadlosti terjatve upnik s pogodbo ne more izkazati.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo v najemni pogodbi določeno, da se stranki dogovorita za pravico do poplačila neplačanih obveznosti iz sredstev varščine ter da se dolžnik zaveže v primeru črpanja varščine to doplačati do dogovorjene višine (7. točka obrazložitve sklepa). Natančno se 8. člen najemne pogodbe v relevantnem delu glasi, da v zavarovanje rednih in popolnih plačil najemnine in stroškov, davkov, nadomestil, odškodnin, povračil stroškov ter vseh drugih denarnih in nedenarnih obveznosti po tej najemni pogodbi ter po vseh drugih najemnih in z najemnimi pogodbami povezanih pogodbah med strankama najemnik najemodajalcu plača varščino 277.784,00 EUR. Najemnik mora v primeru delnega črpanja varščine na poziv najemodajalca v 20 dneh doplačati toliko, kolikor znaša polni znesek varščine. V notarskem zapisu je najemnik – dolžnik v skladu s 4. členom Zakona o notariatu ter 20.a členom ZIZ soglašal z neposredno izvršljivostjo obveznosti plačila najemnine in stroškov ter ostalih obveznosti do najemodajalca, ki izhajajo iz najemne pogodbe in so lahko predmet izvršilnega postopka.

6. Upnik utemeljeno izpodbija materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je v zadevi ključno vprašanje obstoja terjatve, ne zapadlosti, da znesek terjatve ni določen niti določljiv v izvršilnem naslovu (9. točka obrazložitve sklepa). Nastanek terjatve (obveznosti za dolžnika), se pravi obligacijsko razmerje, izhaja iz notarskega zapisa. Kdaj je začela veljati najemna pogodba je določeno v 22. členu. Vendar ob nastanku obligacijskega razmerja upnikova terjatev še ni zapadla v plačilo, zato je to vprašanje ključno v zadevi. Glede na 8. člen najemne pogodbe je zapadlost odvisna od delnega črpanja varščine in dolžnikove opustitve doplačila. Torej zapadlost notarskega zapisa ni odvisna od poteka roka in upnik se utemeljeno sklicuje na tretji odstavek 20.a člena ZIZ, ki ureja zapadlost v primeru nastopa drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu in kako se ta dokazuje. Upnik utemeljeno navaja, da gre za specialno določbo v primerjavi s splošno določbo 26. člena ZIZ1, po kateri je zmotno presojalo sodišče prve stopnje.

7. Dolžnik se je v ugovoru in sedaj v odgovoru na pritožbo skliceval na stališče VS RS III Ips 32/2019, vendar ta ne obravnava primerljivo dejansko stanje, kjer je šlo za uveljavljanje nedenarne terjatve na nadomestitev unovčene bančne garancije, medtem ko gre v tem primeru za denarno terjatev doplačila do polnega zneska, ki je določen v pogodbi.

8. Pojasnjeno je že bilo, da se je upnik utemeljeno skliceval na tretji odstavek 20.a člen ZIZ in na dokaze zapadlosti. Teh sodišče prve stopnje ni presojalo. Prav tako se ni opredelilo do ugovorov, da je bila sporna obveznost plačila stroškov, ki jih je upnik zapiral z varščino, da ta terjatev upnika ni obstajala, da upnik dolžniku na račun stroškov upravljanja zaračunava petkratni znesek, ki ga je plačeval prejšnjemu najemodajalcu. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZIZ v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi izpolnitev pogojev za zapadlost terjatve po 20.a členu ZIZ in se opredeli do ugovorov dolžnika.

10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSL I Ip 1561/2018, M. Lajevec in E. Žgajnar, Spletni komentar 26. člena ZIZ, Tax-fin-lex, sklep VSL I Ip 733/2020.