U-I-119/07

12. 4. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku preizkusa pobude družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji 12. aprila 2007

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 10/2004 z dne 4. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 82/2003 z dne 12. 12. 2003 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena, 35. člena in četrtega odstavka 59. člena Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99) ter 352. člena in prvega odstavka 363. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom št. St 82/2003 z dne 12. 12. 2003 v 2. točki izreka zavrnilo dva predloga pritožnice (v postopku prisilne poravnave upnice) za ustavitev postopka prisilne poravnave. V 3. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prisilno poravnavo nad dolžnikom, družbo C., d. o. o., V., potrdilo. Izpodbijani sklep je sodišče 24. 12. 2003 pritrdilo na oglasno desko sodišča. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zoper navedeni sklep kot prepozno zavrglo.

2.Pritožnica navaja, da bi ji moral biti sklep sodišča o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave osebno vročen, ne glede na to, ali je odločitev o predlogu za ustavitev postopka prisilne poravnave vsebovana v sklepu o potrditvi prisilne poravnave ali kot samostojen sklep, in ne glede na to, da na podlagi tretjega odstavka 35. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) zoper tak sklep ni posebne pritožbe in se ga lahko izpodbija le zoper končni sklep o potrditvi prisilne poravnave. Navaja, da zgolj z branjem sklepa na oglasni deski sodišča ni mogoče dovolj natančno proučiti vsebinskih razlogov in pripraviti ustrezne pritožbe. Poleg tega naj bi zahteva po vsakodnevnem spremljanju oglasne deske sodišča pomenila nesorazmerno breme za upnika, še zlasti, ker je v samem postopku prisilne poravnave ves čas aktivno sodeloval. Sodišče naj tudi ne bi odločilo o vseh predlogih za ustavitev postopka prisilne poravnave, poravnalni senat pa naj bi s pristranskim vodenjem postopka oviral pritožnico tako, da je bila prisilna poravnava sprejeta. Pritožnica zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena, 22., 23. in 25. člena Ustave.

3.Pritožnica (pobudnica) je z vlogo z dne 8. 4. 2004 vložila tudi pobudo za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena, 35. člena in četrtega odstavka 59. člena ZPPSL ter 352. člena in prvega odstavka 363. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Ustavno sodišče presodi njihovo skladnost z drugim odstavkom 14. člena, z drugim in tretjim odstavkom 15. člena, z 22. in s 25. členom Ustave. Meni, da pritrditev na sodno desko, kot jo ureja četrti odstavek 59. člena ZPPSL, ne omogoča upniku, da se seznani z odločitvami sodišča v postopku prisilne poravnave in zato zoper njih ne more pravočasno vložiti pritožbe, še posebej ne, ker ZPPSL določa, da rok za pritožbo teče od dneva pritrditve na sodno desko (peti odstavek 13. člena ZPPSL). Izključitev vročitve v postopku prisilne poravnave naj bi nesorazmerno posegala v pravici iz 22. in 25. člena Ustave, poleg tega pa naj ne bi prispevala k dejanski pospešitvi oziroma hitrosti tega postopka. Izpodbija tudi osemdnevni rok za vložitev pritožbe (drugi odstavek 13. člena ZPPSL) in meni, da za določitev krajšega roka od splošnega petnajstdnevnega pritožbenega roka ni razumnega razloga. Tudi izključitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave po 35. členu ZPPSL naj ne bi bila nujna za pospešitev postopka. Določba 352. člena ZPP naj bi bila v neskladju s 25. členom Ustave, ker je v primeru, ko pritožbo zavrže sodišče druge stopnje, stranka prikrajšana za pravno sredstvo (pritožbo), medtem ko v primeru, ko pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje, ZPP omogoča vložitev pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP).

4.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-335/04 z dne 8. 3. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) poslana Višjemu sodišču v Ljubljani, ki na ustavno pritožbo ni odgovorilo. Ustavna pritožba je bila vročena tudi nasprotni udeleženki v postopku prisilne poravnave (družbi C.), ki je na ustavno pritožbo odgovorila. Pojasnila je, da pritožnica nima več terjatve do nje, saj je v gospodarskem sporu (št. VII Pg 222/2004) nasprotna udeleženka uspela s tožbo na nedopustnost izvršbe in da je sodba že pravnomočna. Na poziv je pritožnica odgovorila, da je vložila revizijo in hkrati predlagala, naj Ustavno sodišče prekine postopek odločanja o ustavni pritožbi do odločitve Vrhovnega sodišča o njeni reviziji v navedenem gospodarskem sporu. Vrhovno sodišče je 28. 3. 2007 Ustavno sodišče obvestilo, da je o zadevi odločilo.

B. – I.

5.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (sklep št. Up-29/93 z dne 17. 5. 1995, OdlUS IV, 155). Okoliščina, da je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, Ustavnemu sodišču ne preprečuje, da pri odločanju o njej preveri obstoj procesnih predpostavk.

6.Pri vpogledu v sodni register je bilo ugotovljeno, da se je nad družbo C. s sklepom št. St 229/2006 z dne 15. 1. 2007 začel stečajni postopek. To pomeni, da je postopek prisilne poravnave nad družbo C., v katerem sta bila izdana izpodbijana sklepa, končan in da so hkrati prenehale učinkovati pravne posledice tega postopka. Odločanje o ustavni pritožbi, katere predmet sta sklepa, izdana v postopku prisilne poravnave, je tako brezpredmetno. Glede na to pritožnica nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njen položaj ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

8.Pobudnica utemeljuje pravni interes za izpodbijanje navedenih določb ZPPSL in ZPP z vložitvijo ustavne pritožbe. Ker za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke, pobudnica z njo ne more izkazati pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Franc Grad, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj