Jedro

Glede na določbo 11. člena ZEN tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1 pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici tudi ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1 in cesto - parc. št. 814.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog za obnovo postopka, ki se je zaključil z izdajo odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-291/2007-2 z dne 9. 6. 2008. V obrazložitvi ugotavlja, da je tožnica vložila zoper odločbo z dne 9. 6. 2008, ki je dokončna in pravnomočna z dnem 2. 7. 2008, pritožbo, ki jo je obravnavala kot predlog za obnovo postopka. Iz vloge izhaja, da vlagateljici kot lastnici parcele na nasprotni strani občinske ceste ni bila omogočena udeležba v postopku, zato je organ najprej preveril obstoj obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena Zakona o upravnem sporu (ZUP). Ugotavlja, da vlagateljici glede na njeno lokacijo do meje, ki se je uredila z odločbo z dne 9. 6. 2008, ni mogoče priznati statusa stranke glede na določbo 11. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), niti v skladu s 43. členom ZUP, ker ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v postopku ureditve meje. V nadaljevanju je organ glede na določbo prvega odstavka 261. člena ZUP po uradni dolžnosti preveril še obstoj morebitnih drugih obnovitvenih razlogov po 1. do 8. točki in 10. točki 260. člena ZUP ter ugotavlja, da drugi razlogi za obnovo postopka niso podani. Glede na navedeno je predlog za obnovo postopka, na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP, v povezavi s petim odstavkom 235. člena ZUP s sklepom zavrgel. Drugostopni organ je pritožbo zavrnil, v obrazložitvi pa soglašal z razlogi prvostopnega organa.

Tožnica v tožbi navaja, da ne soglaša z razlogi organov. Zahteva, da se IDPOS 6074 z dne 9. 6. 2008 razveljavi, prav tako pa IDPOS 2047 z dne 10. 5. 1979, ker sta oba nezakonita in povečana. Nezakonito je v pravni državi povečevati mape. Dne 30. 1. 2013 je prejela sklep N 17/2011, ker je poslala kopirano pritožbo z dodatnim originalnim podpisom prosi, da Ustavno sodišče prekliče in upošteva pritožbo. Nikoli ni podala nobenega soglasja za obstoječo mapno mejo v naravi in hoče, da se meja odmeri po mapi iz leta 1868 do 1955, kot jo je priložila sodišču. Ta je zakonita mapa. Geometra A. d.o.o. ni nikoli podpisala, zato je meja še vedno sporna, ker je povečana. Sam župan B.B. je podpisoval brez njene vednosti, ki je stranka v postopku. Prosi, da se ji zaščiti kozolec, ker se ji dela škoda, ker vanj zadevajo. Pod kozolcem je napeljana kanalizacija in plin. Nasprotna stran že 42 let gradi škarpe in kar si zahoče, g. župan pa podpisuje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega prvostopnega sklepa.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopni organ pravilno presodil nepodanost obnovitvenega razloga za obnovo postopka, ki se je zaključil z izdajo odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-291/2007-2 z dne 9. 6. 2008. Po določbi 9. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Upravni organ je v okviru formalnega preizkusa predloga, na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP ugotavljal, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba. Po določbi 261. člena ZUP lahko obnovo upravnega postopka predlaga stranka. V zadevi je sporno, ali bi tožnica morala biti stranka postopka, končanega z odločbo, št. 02112-291/2007-2 z dne 9. 6. 2008. Sodišče soglaša z razlogi organa, da glede na določbo 11. člena ZEN, ki določa kdo so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1, pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Sodišče pa tudi soglaša z razlogi, ki jih je upravni organ navedel v zvezi z obrazložitvijo razloga, da tožnici ne pripada status stranke – stranskega udeleženca, glede na določbo 43. člena ZUP, ki se subsidiarno uporablja v geodetskih upravnih postopkih, po katerem ima pravico udeleževati se postopka tudi katerakoli druga oseba, ki izkaže pravni interes. Namreč status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku IDPOS 6074, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1, ki je v lasti tožnice in cesto – parc. št. 814. Sporni IDPOS 6074, kateremu ugovarja tudi v tožbi in zahteva njegovo razveljavitev, na njen položaj nima vpliva, saj se meja med parcelo 814 – cesta in 146/1 na njegovi podlagi ni spremenila. Kolikor pa na njeno parcelo 146/1 v naravi posega cesta, ki bi morala praviloma potekati zgolj v katastrskih okvirjih meja parcele 814, pa bo morala tožnica, kolikor bo to želela preprečiti, to storiti na podlagi drugih pravnih sredstev.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.