Jedro

Iz obrazložitve ni razvidno, zakaj predujem znaša določeni znesek. Odločitve ni mogoče preizkusiti.

Predujem se založi na račun sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v 2. točki razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne- sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je (1.) izvršbo delno ustavilo za 9. 1. 2025 plačanih 3.645,34 EUR in 10. 1. 2025 plačanih 2.608,05 EUR in (2.) dolžniku naložilo, da v 8 dneh na račun družbe A., d. o. o., 2.655,59 EUR za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo ta družba s parc. št. 1, k. o. X, odstranila reklamne panoje. Za primer, če dolžnik predujma ne bi založil, je za znesek predujma dovolilo izvršbo na dolžnikov račun. Na koncu (3.) je naložilo dolžniku plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov 109,80 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2.V pravočasni pritožbi dolžnik opozarja, da na sporni parceli ni več reklamnih panojev, ampak en sam, dvostranski pano. Cena odstranitve reklamnega panoja je previsoka, sklep ne vsebuje specifikacije del, ki bi opravičevala stroške. Dolžnik bo sam odstranil reklamni pano, če se ne bo z upnikom dogovoril drugače.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sklep o izvršbi, ki govori o odstranitvi panojev (ne enega panoja), je postal pravnomočen, besedilo, ki ga je v predlog za izvršbo povzel upnik, pa je v tem delu identično z izvršilnim naslovom, ki tudi govori o več panojih (2. točka sodbe III P 410/2022 Okrajnega sodišča v Ljubljani). V tem delu pritožbe ni utemeljena, končno pa se bo s parcele odstranilo dolžnikove reklamne panoje (reklamni pano), ki so (je) na njej.

6.Ima pa pritožba prav, ko opozarja na neobrazloženost višine predujma. Iz obrazložitve namreč ni razvidno zakaj predujem znaša 2.655,59 EUR. Odločitve ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje višino predujma obrazložiti (tudi specificirati posamezna dela, ki bodo opravljena). Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa je podana tudi v nadaljevanju sklepa, ko se na eni strani nalaga plačilo predujma na račun družbe A., d. o. o., ko je nato za predujem dovoljena izvršba na dolžnikov račun, pa je zapisano, da se zarubljena sredstva v višini predujma nakažejo na račun pooblaščenca upnika. Tudi ta nejasnost je terjala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek, saj opisane določitve ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku to nejasnost odpraviti.

7.Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da je v izpodbijanem sklepu določeno, da se predujem nakaže na račun pravne osebe, ki naj bi namesto upnika opravila nadomestno dejanje, ki ga dolžniku nalaga izvršilni naslov. Predujem je urejen v 123. členu Sodnega reda (v nadaljevanju: SR), kjer res ni izrecno določeno, da se nakaže na račun sodišča, a vendar je to mogoče razbrati iz vsebine določb, ki govorijo o njem. Drugi odstavek 123. člena SR npr. določa, da sodišče opravi dejanje (za izvedbo katerega je potreben predujem), ko iz finančno-računovodske službe dobi obvestilo o plačilu predujma. Prvi odstavek 124. člena SR določa, da se, ko finančno-računovodska služba sporoči, da je stranka položila predujem, začne voditi obračun predujma. Četrti odstavek 124. člena SR pa, da finančno-računovodska služba na podlagi pisne sodnikove odredbe opravi izplačilo, ki ga zaznamuje na odredbi in odredbo vrne v ustrezen spis. Te določbe nakazujejo, da se predujem založi na račun sodišča - ni si mogoče predstavljati, kako bi finančno-računovodska služba lahko opravljala vse to, če sredstva ne bi prišla na račun sodišča. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov, nikakor pa ni namen predujma vnaprejšnje plačilo storitve izvajalcu, ki bo namesto upnika opravil nadomestno dejanje. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi se priznani stroški oprave nadomestnega dejanja nakažejo iz založenega predujma upniku oz. izvajalcu, ki je opravil nadomestno dejanje.

8.Dolžnik v pritožbi še navaja, da bo pano odstranil sam. To dolžnik še vedno lahko stori, takšno ravnanje mu tudi nalaga izvršilni naslov, končno pa bi s tem odpadla glavnina stroškov, ki bodo sicer nastali z odstranitvijo.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 225, 225/1, 225/2

Sodni red (2016) - člen 123, 123/2, 124, 124/1, 124/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.