Jedro

V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe za plačilo preživnine za mladoletne otroke udeležencev postopka.

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Sklep izpodbija v celoti v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi in nasprotnemu udeležencu naloži plačevanje preživnine v znesku 256,00 EUR mesečno za vsakega otroka, od decembra 2023 pa tudi izplačilo prenizko izplačane preživnine v znesku 106,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Navaja, da iz mnenja Centra za socialno delo (CSD) z dne 9. 1. 2024 izhaja, da je izdaja začasne odredbe o preživnini nujno potrebna, da ne bi bilo ogroženo preživljanje otrok, sodišče prve stopnje pa mnenju CSD ni sledilo in se do njega ni opredelilo. Navaja, da je znesek 450,00 EUR, ki ga nasprotni udeleženec mesečno prispeva za preživljanje vseh treh otrok, prenizek, zlasti z ozirom na to, da predmetni postopek še ne bo hitro končan. Ne soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje o tem, kaj spada med nujne eksistenčne potrebe mladoletnih otrok; meni, da sem spadajo tudi stroški razvedrila in obšolskih dejavnosti (v zvezi s tem se sklicuje na 31. člen Konvencije o otrokovih pravicah). Sodišču prve stopnje očita, da je del nujnih preživninskih potreb otrok (stroški prebivanja, prehrane, oblačil, obutve, izobraževanja, osebne higiene) prenizko ocenilo, to pa bo vplivalo na odločitev o glavni stvari. Sklicuje se na kršitev določb materialnega prava, in sicer 7., 189., 190. v zvezi s 154., 162. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije ter določb Konvencije o otrokovih pravicah. Sodišče prve stopnje je tudi kršilo 108. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker se ni ustrezno opredelilo do navedenega mnenja. Otroci so ogroženi, ker nujne potrebe otrok v konkretni zadevi znašajo najmanj 393,00 EUR (ne pa 253,00 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), zaradi česar je kršen je 27. člen Konvencije o otrokovih pravicah. Skupni mesečni prihodki matere (denarna socialna pomoč in otroški dodatek) znašajo 736,93 EUR, kar predstavlja vsoto denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, saj ima status brezposelne osebe in si prizadeva najti zaposlitev, ne pa 902,07 EUR, kolikor znaša minimalna plača in kolikor je štelo sodišče prve stopnje. Izpostavlja, da bi tudi sodišče prve stopnje pri nasprotnem udeležencu moralo upoštevati znesek minimalne plače, ki v Nemčiji znaša 1.621,63 EUR neto. Nasprotni udeleženec prejema mesečno nadomestilo za bolniški stalež v višini 1.385,00 EUR, v zadnjih treh letih pa je imel vsega skupaj manj kot 14 dni stika z otroki, za preživljanje vseh treh otrok prispeva le 450,00 EUR mesečno. Glede na razmerje prihodkov udeleženec in glede na dejstvo, da ona v celoti skrbi za varstvo in vzgojo otrok, bi moral nasprotni udeleženec kriti vsaj 65 % potreb mladoletnih otrok. Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca ni izvajalo dokazov, pač pa je verjelo zgolj njegovim trditvam, po drugi strani pa je morala predlagateljica svoje trditve dokazovati. Sodišče prve stopnje je zanemarilo koristi mladoletnih otrok in privilegiralo nasprotnega udeleženca, ki mu po plačilu preživninskih obveznosti ostane kar 935,00 EUR mesečno. Prilaga podatke statističnega urada o potrebah otrok oziroma stroških otrok. Materi ostane prenizek znesek po pokritju potreb otrok. Stroškov ne priglaša.

3.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1.

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

7.Pregled zadeve pokaže, da v predmetni zadevi teče postopek glede zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo ter glede določitve stikov in preživnine, ki še ni končan, in da je tekom postopka predlagateljica vložila predlog, da do končanja spora sodišče izda začasno odredbo o vzgoji in varstvu mld. otrok, stiki in preživnini. Tekom postopka sta se udeleženca z začasno sodno poravnavo sporazumela o varstvu in vzgoji otrok in stikih, sodišče prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom zavrnilo izdajo regulacijske začasne odredbe, s katero bi do končne odločitve v predmetni zadevi začasno določilo preživnino za mld. otroke.

8.Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. členu DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, pri čemer izrecno navaja začasno odredbo o preživljanju otroka.

1

2

3

4

5

10.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša partnerja in starša mladoletnih skupnih otrok: A., B. in mladoletne C. Njuna zunajzakonska skupnost je razpadla jeseni 2020, otroci pa odtlej živijo z materjo. Iz podatkov spisa izhaja, da sta udeleženca na naroku za izdajo začasne odredbe 8. 3. 2024 sklenila začasno in delno sodno poravnavo, s katero sta se za čas trajanja predmetnega postopka o zaupanju mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov, dogovorila, da bodo mladoletni otroci zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici in se sporazumela o stikih z nasprotnim udeležencem. Sodišče prve stopnje je stroške prehrane ocenilo na 100,00 EUR na vsakega otroka mesečno, stroške oblačil in obutve na 40,00 EUR mesečno, stroške osnovne higiene in zdravil za vsakega otroka 15,00 EUR mesečno, stroške v zvezi s šolo na 20,00 EUR mesečno in stanovanjske stroške, glede na to, da gre za šestčlansko gospodinjstvo, na 78,00 EUR mesečno za vsakega otroka, skupno 253,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Nasprotni udeleženec, ki živi v Nemčiji, je trenutno v bolniškem staležu in prejema 1.385,00 EUR bolniškega nadomestila mesečno, za preživljanje vseh treh otrok pa mesečno prispeva 450,00 EUR (t.j. 150,00 EUR za vsakega otroka), kar pomeni, da krije 60 % nujnih potreb mld. otrok. Predlagateljica je trenutno brezposelna in iz naslova socialnih transferjev (socialna pomoč in otroški dodatek) prejema znesek 736,93 EUR. Po prepričanju sodišča prve stopnje je delovno zmožna in bi bila sposobna pridobivati dohodke vsaj v višini minimalne plače, ki po uradnih podatkih v letu 2023 znaša 902,07 EUR neto mesečno.

11.Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nujno preživljanje mladoletnih otrok ni ogroženo. Ker je kriterij za izdajo začasne odredbe ogroženost otrok, le-ta pa pred sodiščem prve stopnje ni bila ugotovljena, so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati začasno odredbo in nasprotnemu udeležencu naložiti, da krije 65 % nujnih potreb mladoletnih otrok.

12.Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva. Sodišče prve stopnje se je na podlagi listinskih dokazov v sodnem spisu, naštetih v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, zaslišanja udeležencev postopka in na podlagi mnenja CSD z dne 9. 1. 2024 ustrezno na hiter in primeren način prepričalo, ali je podana ogroženost mld. otrok, iz izvedenih dokazov pa to ne izhaja. Zato so neutemeljena pritožbena izvajanja o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega nujnih potreb otrok in glede pridobitvnih zmožnostih staršev. Tega prepričanja sodišča druge stopnje tudi ne morejo omajati pritožbi priloženi statistični podatki iz leta 2022 o povprečni porabi gospodinjstev za hrano in brezalkoholne pijače, za oblačila in obutev, za zasebni prevoz, za nakup gospodinjskih aparatov itd. oziroma niti podatki o višini minimalne plače v Nemčiji (kjer živi nasprotni udeleženec). Kajti pri ugotavljanju ogroženosti otroka se ugotavljajo zgolj nujne (eksistenčne) potrebe otrok, ne pa povprečne potrebe otrok ali višina minimalne plače v Nemčiji. Nujne potrebe otrok in prihodke staršev pa je sodišče prve stopnje življenjsko sprejemljivo ugotovilo.

13.Tudi ne drži pritožbena graja, da je sodišče dejansko stanje ugotavljalo zgolj na podlagi navedb nasprotnega udeleženca in dokazov predlagateljice. Kajti je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je višino posameznih potreb otrok s stopnjo verjetnosti ugotavljalo na podlagi navedb udeležencev postopka, ki jih je ocenilo tako z vidika razpoložljive dokumentacije in splošno znanih dejstev, pri tem pa tudi življenjsko sprejemljivo pojasnilo, da že na prvi pogled izstopa izrazito nesorazmerje med dejanskimi prilivi predlagateljice v višini 736,93 EUR in višino z njene strani uveljavljanih potreb otrok (skupno 2.130,00 EUR za vse tri otroke), kar je tudi ustrezno dokazno ocenilo, in pravilno pojasnilo, da je potrebno upoštevati tudi zmožnosti matere k preživljanju otrok. Prav tako je za ugotavljanje višine prihodkov obeh staršev izvajalo listinske dokaze, kot izhaja iz 10. in 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer je v 10. točki obrazložitve tudi pojasnilo, da je nasprotni udeleženec s predložitvijo listinskih dokazov izkazal, da je v bolniškem staležu in da zaenkrat ni delovno zmožen. Zato ne držijo pritožbena izvajanja, da nasprotnemu udeležencu zatrjevanih dejstev ni bilo treba dokazovati in da je z delom sposoben pridobiti vsaj znesek nemške minimalne plače.

14.Predlagateljica sicer soglaša z naziranjem sodišča prve stopnje, da je vsebinski kriterij za izdajo začasne odredbe o preživnini zagotovitev nujnega preživljanja otrok, ne pa zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otrok, vendar pa meni, da med stroške nujnega preživljanja otrok spadajo tudi nekatere zunajšolske dejavnosti in razvedrilo. To ne drži. V skladu s stališči sodne prakse se pri ugotavljanju nujnih (eksistenčnih) potreb otrok upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Stroški teh dejavnosti bodo upoštevani v končni odločbi, s katero mora sodišče odločati na podlagi kriterija največje koristi otrok (7. člen DZ) in na podlagi dokaznega standarda prepričanja. Kriterij odločanja o izdaji začasnih odredb je pa drugačen; sodišče pri izdaji začasnih odredb odloča na podlagi kriterija otrokove ogroženosti in zgolj na podlagi dokaznega standarda verjetnosti (161. člen DZ), prav tako pa mu ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov. Ker so kriteriji za odločanje v postopku izdaje začasne odredbe drugačni kot pri odločanju s končno odločbo, so neutemeljena pritožbena izvajanja, da izpodbijani sklep sodišča ni v korist otrok in da bodo dejanske ugotovitve o obsegu nujnih potreb otrok, ugotovljene v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, prejudicirale odločitev o glavni stvari. Zgolj s stopnjo verjetnosti izkazana korist otroka pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe.

15.Prav tako ne drži pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo mnenja CSD z dne 9. 1. 2024. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz navedenega mnenja sicer res izhaja, da je po mnenju CSD izdaja začasne odredbe nujna, da ne bi bilo ogroženo preživljanje otrok, vendar je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ustrezno razložilo, zakaj mnenju CSD ni sledilo. Pravilno je pojasnilo, da je kriterij za izdajo začasne odredbe ogroženost otroka, ne pa "v mnenju CSD izpostavljena neenakomerna razporeditev moči med staršema in prisotnost nasilne komunikacije očeta z materjo."

16.V zvezi s pritožbenih sklicevanjem na kršitev določb Konvencije o otrokovih pravicah pa pritožbeno sodišče odgovarja, da se navedene določbe nanašajo na postopek odločanja o glavni stvari, ne pa na postopek odločanja o začasni odredbi, kot je bilo v obravnavanem primeru.

17.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

18.Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

6

7

8VSL sklep IV Cp 766/2022 z dne 17. 5. 2022, VSL sklep IV Cp 1713/2016 z dne 6. 7. 2016.

9Narava postopka za izdajo začasne odredbe je v primeru ogroženosti otroka takšna, da ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo hitro razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17. 11. 2021, VSL IV Cp 905/2021 z dne 14. 7. 2021.

10VSL Sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020, N. Pogorelčnik Vogrinc v B. Novak (ur.), Komentar družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 514.