Jedro

Ker je dolžnik v vlogi zatrjeval slabo premoženjsko stanje in trditvam priložil listinske dokaze, ki se sicer zahtevajo za taksno oprostitev, bi prvostopno sodišče to njegovo vlogo, čeprav oprostitve plačila sodnih taks ni izrecno predlagal, glede na njeno vsebino, predložene listine in dejstvo, da gre za stranko, ki v izvršilnem postopku ni zastopana po odvetniku, moralo upoštevati tudi kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 07.06.2005 se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep z dne 02.11.2005 pa se ugodi in se ta sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 07.06.2005 je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zavrnilo ter odločilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka, s sklepom z dne 02.11.2005 pa je ugotovilo dolžnikovo taksno obveznost za pritožbo v znesku 5.700,00 SIT in za opomin 1.900,00 SIT, skupaj torej 7.600,00 SIT.

Proti takšnima sklepoma je laični pritožbi vložil dolžnik. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora je navajal, da je že več let brez zaposlitve, da sta oba z ženo prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in da zaradi zdravstvenih težav ne more dobiti službe. Po prometni nesreči je namreč invalid III. kategorije in dobi le nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Preživljati mora tri mladoletne šoloobvezne otroke, denarja pa jim ne ostane niti za hrano, zato so prisiljeni prositi zanjo pri R. k. in na K.. Od upnika zahteva 5.000 EUR zaradi vlaganj, ki jih je opravil v stanovanju.

V pritožbi zoper sklep o ugotovitvi taksne obveznosti pa je ponovil obširne navedbe o slabem premoženjskem stanju njegove družine, navajal, da dolga ne more poravnati in da zahteva izplačilo 5.000 EUR za vlaganja, ki jih je opravil v stanovanju.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora ni utemeljena, pritožba zoper sklep o ugotovitvi taksne obveznosti pa je utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora: Po določbi II. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Kadar izvršba teče na podlagi verodostojne listine, je po II. odstavku 61. člena ZIZ ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če dolžnik tega ne stori, sodišče neobrazložen ugovor kot neutemeljen zavrne (V. odstavek 62. člena).

Prvostopno sodišče je pri izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je zavrnilo dolžnikov ugovor, ker je bil neobrazložen, ta zakonska določila v celoti spoštovalo. Pri tem je dolžniku pravilno pojasnilo, da v njem ni navedel niti enega samega dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazalo za resnično, pripeljalo do zavrnitve zahtevka, kar je kriterij za presojo, ali so ugovorna dejstva pravno pomembna ali ne.

Dolžnik je v svojem ugovoru navajal zgolj socialno stisko, ta razlog pa v ugovornem postopku ne more biti upošteven, saj ne more vplivati na višino in obstoj dolžnikove plačilne obveznosti ter preprečiti izvršbe. Iz istega razloga so neutemeljene tudi vse pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja svoja ugovorna zatrjevanja glede slabega premoženjskega stanja.

Kar se tiče njegove zahteve po povrnitvi 5.000,00 EUR zaradi materialnih vlaganj v stanovanje, pa sodišče druge stopnje dolžniku odgovarja, da bo moral tak zahtevek uveljavljati v posebnem postopku. Izvršilni postopek namreč ni namenjen obravnavanju in odločanju v sporih iz civilnopravnih razmerij (o tem se odloča pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku), temveč zgolj prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, zavarovanju terjatev in urejanju službe izvršitelja (I. odstavek 1. člena ZIZ).

Glede na navedeno je tako dolžnikova pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 2366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep o ugotovitvi taksne obveznosti: Izdaja sklepa o ugotovitvi taksne obveznosti pa je po presoji drugostopnega sodišča preuranjena.

Dolžnik je namreč v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora, za katero mu je bila ravno z izpodbijanim sklepom odmerjena sodna taksa, zatrjeval slabo premoženjsko stanje. Obširnim pritožbenim navedbam je priložil listinske dokaze, ki se sicer zahtevajo za taksno oprostitev (priloge B1 do B6 spisa, kot je to razvidno iz pritožbe na l. št. 13 spisa) in čeprav prvostopnemu sodišču ni izrecno predlagal, da ga oprosti plačila sodnih taks, bi to sodišče takšno pritožbo glede na njeno vsebino, predložene listine in dejstvo, da gre za stranko, ki v izvršilnem postopku ni zastopana po odvetniku, moralo upoštevati tudi kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Prvostopno sodišče bi torej pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo dokazno oceniti dolžnikove navedbe o slabem premoženjskem stanju (in ga po potrebi pozivati k dopolnitvi njegove vloge), šele nato pa v primeru zavrnitve predloga za taksno oprostitev izdati sklep z izpodbijano vsebino.

Dolžnikova pritožba zoper drugi izpodbijani sklep je tako utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek v skladu z navodili, kot so razvidna zgoraj (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).