Jedro

Ker je v zadevi sodil sodnik posameznik, soditi bi pa moral senat, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

Izrek

Ob reševanju pritožbe javnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe kaznivega dejanja prikrivanja po I. odst. 176.čl. KZ RS.

Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Za kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 176.čl. KZ RS je v zakonu predpisana kazen zapora do treh let. Glede na to o takem kaznivem dejanju po I. odst. 23. čl. ZKP sodišče sodi v senatu, ki ga sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. Čeprav je v pisnem odpravku sodbe navedeno, da je v zadevi razsojal senat in da je bila sodba izrečena dne 1.9.1993 pa iz podatkov spisa izhaja, da se je glavna obravnava tega dne le začela z zagovorom obtoženca potem pa je bila preložena na 15.9.1993. Na tej obravnavi pa je o zadevi razsojala le sodnica posameznica. Izvedeni so bili dokazi in je bila izrečena sodba. Sodišče druge stopnje je zato moralo po uradni dolžnosti ugotoviti, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. tč. I. odst. 364.čl. ZKP, ker je sodišče sodilo v nepravilni sestavi. Zaradi navedene kršitve je izrečena sodba nezakonita in jo je sodišče druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče v zadevi soditi v pravilni sestavi. Če bo priča D.P. tudi na novi glavni obravnavi izpovedoval drugače kot zaslišan pred preiskovalnim sodnikom bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z določilom čl. 328 ZKP priči ne le predočiti njeno prejšnjo izpovedbo, temveč jo izprašati tudi o tem, zakaj na glavni obravnavi izpoveduje drugače, potem pa tudi skrbno ocenjevati ali so njegova pojasnila o različnih izpovedbah sprejemljiva ali ne.

Dosedanji razlogi izpodbijane sodbe, v katerih se navaja, da je priča na glavni obravnavi očitno govoril resnico, zato ker je bil tam navzoč obtoženec, namreč niso prepričljivi. Sodišče prve stopnje bo moralo neposredno zaslišati tudi pričo M.K., podrobneje o tem, kako je ugotovil, da naj bi bil storilec dejanj P., predvsem pa z zaslišanjem te priče in po potrebi tudi drugih natančno ugotoviti, ali je oškodovanec odkril storilca in dobil vrnjeno kolo istega dne, kot je bila storjena tatvina, ali šele naslednjega dne. Glede na izpovedbo te priče, da je ob vrnitvi kolesa opazil, da so bili s kolesa odstranjeni nekateri okraski, pa bo moralo ugotoviti, kdo je te okraske dstranil.