Jedro

Zaradi spornosti vročitve odločbe o izdanem lokacijskem dovoljenju sodišče prve stopnje, glede na v tožbi ponujene dokaze, ni imelo pravne podlage za odločanje na seji, temveč bi moralo izvesti pripravljalni postopek (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUP) ali pa opraviti glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ter 2. odstavek 51. člena ZUS).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 175/2000 z dne 20.6.2001 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper sklep tožene stranke z dne 12.1.2000, s katerim je tožena stranka zavrgla predlog tožnice za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 22.12.1995, s katero je bilo investitorju Ministrstvu za promet in zveze, Direkciji Republike Slovenije za ceste, izdano lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo dela magistralne ceste M 10. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na 5. točko 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), po kateri lahko stranka predlaga obnovo postopka samo v 1 mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena. Lokacijsko dovoljenje je bilo tožnici vročeno 23.2.1996. Tožnica pa je predlog za obnovo postopka vložila šele 30.8.1999. Tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da predlog za obnovo lokacijskega postopka ni bil pravočasno vložen. Iz v spisu predloženih listin je razvidno, da je tožnica imela položaj stranke v postopku za izdajo navedenega lokacijskega dovoljenja. Iz poštne povratnice, ki se nahaja v spisih, izhaja, da ji je bilo lokacijsko dovoljenje vročeno 23.2.1996. Predlog za obnovo postopka je vložila šele 30.8.1999. Po 5. točki 1. odstavka 252. člena ZUP/86 stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena. Zato je ugotovitev tožene stranke, da je predlog za obnovo postopka vložila prepozno, pravilna. Tožnica toženi stranki tudi ni predložila nobenega dokaza oziroma listine, na podlagi katere bi bilo možno utemeljeno sklepati, da je bila vročitev napačna. Kot dokaz, da v času, ko je bila vročitev odločbe opravljena, tožnica naj ne bi bila v Republiki Sloveniji, v tožbi navaja kopijo svojega potnega lista, ki pa ga sodišču ni predložila. Odločitev tožene stranke je v skladu z določbama 252. in 256. člena ZUP/86. Tožnica v pritožbi uveljavlja kršitev določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev materialnega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep tožene stranke odpravi. Navaja, da 23.2.1996 lokacijskega dovoljenja ni prejela, takrat ni bila v Sloveniji in tudi nikogar ni pooblastila, da bi lahko v njenem imenu prejel takšno odločbo. Povratnica v spisu zato ne more imeti nobenega pomena. Če bi bila pritegnjena v postopek, bi s predložitvijo potnega lista dokazala, da navedenega datuma ni bila v Sloveniji. Toda organ o tem ni izvedel nobenega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je o predlogu tožnice za obnovo postopka odločila na podlagi podatkov spisa in z odločbo, zoper katero ni pritožbe. Tako je tožnica lahko šele s tožbo izpodbijala dejansko in pravno podlago izpodbijane odločbe. V tožbi je trdila, da 23.2.1996 ni bila v Sloveniji in kot dokaz, da ji zato odločba (lokacijsko dovoljenje) ni mogla biti vročena, predlagala vpogled v njen potni list in njeno zaslišanje. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje, glede na spornost vročitve in ponujene dokaze ni imelo pravne podlage za odločanje na seji, temveč bi tožnico moralo pozvati k predložitvi potne listine (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUS), ali pa razpisati glavno obravnavo in na njej izvesti v tožbi predlagane dokaze (1. in 2. odstavek 50. člena in 2. odstavek 51. člena ZUS).

Zato je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka v upravnem sporu (2. in 4. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo zaradi navedenih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ravnati v skladu z določbami ZUS, kot jih navaja ta sklep.