Jedro

Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je vročitev neposredno stranki napačna glede na določbe 1. odst. 137. čl. ZPP, zato je treba šteti, da taksni zavezanec ni prejel taksnega opomina in ni dolžan plačati kazenske takse.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede plačila kazenske takse v višini 36.763,50 SIT razveljavi. V ostalem delu se pritožba zavrne in se glede takse za pritožbo zoper sodbo v višini 70.527,00 SIT ter opominske takse v višini 3.000,00 SIT sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka kot taksni zavezanec ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo v znesku 70.527,00 SIT ter za opomin v višini 3.000,00 SIT. Zaradi tega je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 36.763,50 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 110.290,50 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks. Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da je po svojih pooblaščencih zvedel za taksni dolg šele z napadenim sklepom, pred tem pa opomina ni prejel. Znesek dolgovane takse za pritožbo in opomin je plačal na račun sodnih taks, kazenske takse pa se ne čuti dolžan plačati, ker je takso plačal v predvidenem roku. Pritožba je deloma utemeljena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 5.8.1999 (list. št. 26) odredilo, naj se toženi stranki pošlje opomin za plačilo takse za pritožbo. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odst. 137. čl. določa, da se v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vročajo slednjemu, če ni v zakonu drugače določeno. Vročitev neposredno stranki, ki ima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ni pravilna. Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je vročitev neposredno stranki, kot izhaja iz povratnice na list. št. 27, napačna glede na določbe 1. odst. 137. čl. ZPP. Glede na določila 29. in 30. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) se kazenska taksa plača v primeru, če taksni zavezanec, ki je prejel opomin za plačilo sodne takse, le-te ne plača v dodatnem petnajstdnevnem roku. Ker je glede na nepravilno vročitev treba šteti, da taksni zavezanec ni prejel taksnega opomina (prim. 4. in 5. odst. 26. čl. ZST), je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan plačati kazensko takso, saj za kaj takega niso izpolnjeni pogoji. Zato je sodišče druge stopnje toženčevi pritožbi glede kazenske takse ugodilo in izpodbijani sklep za znesek 36.763,50 SIT razveljavilo. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da taksni zavezanec ni izkazal, da bi res plačal dolžno takso za pritožbo zoper sodbo ter za opomin, kot zatrjuje v pritožbi. Potrdila o plačani taksi, na katero se pritožnik sklicuje, v spisu ni. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 10.2.2000 z dopisom pozvalo toženčevega pooblaščenca, naj predloži potrdilo o plačilu takse, na katero se sklicuje v pritožbi. Toženčev pooblaščenec je navedeni poziv prejel dne 11.2.2000 (povratnica, pripeta k list. št. 36), vendar potrdila ni predložil. Ker glede na povedano plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo ter za opomin ni izkazano, je toženec kot taksni zavezanec navedeno takso dolžan plačati, zato je sodišče druge stopnje pritožbo taksnega zavezanca v delu, ki se nanaša na takso za pritožbo zoper sodbo ter opominsko takso v skupnem znesku 73.527,00 SIT, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.