Jedro

Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče zaključilo, da fizično in psihično nasilje, ki ga je v okviru navedb zatrjevala predlagateljica ter ga dokazovala s svojim zaslišanjem in listinskimi dokazi, ne utemeljuje ukrepanja po določbah ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) z dne 3. 6. 2021, s katerim je predlagateljica predlagala, da se nasprotnemu udeležencu prepove ji približevati na razdalji manjši od 150 metrov, približevati in zadrževati v bližini naslova Ulica, M. na razdalji manjši od 150 metrov, navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico, vse za čas dvanajst mesecev od vložitve predloga (točka I. izreka). V točki II. izreka je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagateljica in ga izpodbija v celoti iz vseh razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Najprej izpostavlja, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Navaja, da je že v predlogu z dne 3. 6. 2021 ter v svojem zaslišanju zatrjevala, da je nasprotni udeleženec nad njo že dlje časa, približno tri leta, izvajal psihično nasilje, jo poniževal, žalil in zmerjal, pri čemer je bilo to nasilje velikokrat povezano tudi s spori, ki sta jih kot zakonca imela glede različnih možnosti vodenja in poslovanja podjetja predlagateljice. Graja ugotovitev dejanskega stanja glede dogodka, ki je bil povod za obravnavani predlog in ki je vrh vsemu psihičnemu nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Sodišče je brez ustrezne dokazne presoje in kljub temu, da sta si izjavi udeležencev nasprotovali, pri čemer je predlagateljica za svoje navedbe glede fizičnega nasilja predložila slike poškodb, zaključilo, da je do poškodb predlagateljice prišlo zaradi neljubega spleta okoliščin, in sicer s strani nasprotnega udeleženca nenamerne uporabe sile. Predlagateljica je v svojem zaslišanju prepričljivo izpovedala, kako je do poškodb prišlo in ob tem izražala izrazito nelagodje. Graja presojo izpovedbe predlagateljice. Navaja, da je za svojo varnost na nepremičnino namestila kamere in se zavarovala z dvema velikima psoma. Priznava, da so bili spori večkrat povezani s poslovanjem družbe, vendar so bili vedno naperjeni na osebno raven in psihično uničenje predlagateljice. Povzema določbe ZPND in poudarja, da gre v konkretni zadevi za psihično in fizično nasilje nasprotnega udeleženca. V posledici nasilja je bila predlagateljica prestrašena, ponižana, v krču zaradi dogodka z dne 26. 3. 2021, pa tudi v bolečinah. Zaradi vseh dogodkov je izgubila tudi telesno težo, ki jo je sodišče neobrazloženo pripisalo vsem sodnim postopkom med udeležencema. Nadalje pritožba očita bistveno kršitev določb iz 14. in 15. točke z očitkom pavšalne obrazložitve nejasnih razlogov glede odločilnih dejstev in nasprotij. Iz izpodbijanega sklepa dokazne ocene, da je bil sporni dogodek posledica nerešenih vprašanj, poškodbe predlagateljice pa splet nesrečnega zaključka, sodišče ni obrazložilo. Popolnoma je spregledalo navedbe predlagateljice o dolgoletnem psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca in svoje odločitve, zakaj ne gre za psihično nasilje, ni obrazložilo. Prav tako ni obrazložen zaključek glede odnosa med predlagateljico in varnostnikom, saj je dejstvo, da je predlagateljica morala sebe in svojega mladoletnega sina avtista zaščititi in je zato najela neprofesionalnega varnostnika.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. in 21. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval ali ji prizadejal škodo na zdravju ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to ali so nastale telesne poškodbe (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZPND). Izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode ali izvršenega ali grozečega nasilja. V skladu s povzetimi zakonskimi določili je postopalo sodišče prve stopnje s tem, ko je predlog predlagateljice zavrnilo, potem ko je ugotovilo, da zakonsko predpisani pogoji za izrek ukrepov po ZPND niso izpolnjeni.

6. Očitek nepravilne ugotovitve dejanskega stanja se nanaša na grajo dokazne ocene dogodka z dne 26. 3. 2021, pri čemer pritožba izpostavlja, da je predlagateljica za svoje navedbe glede fizičnega nasilja predložila dokaze - fotografije nastalih poškodb, sodišče pa je zaključilo, da je do poškodb prišlo zaradi neljubega spleta okoliščin in zaradi nenamerne uporabe sile s strani nasprotnega udeleženca. Bistveno kršitev pravil pravdnega postopka pa, da sodišče ni obrazložilo svojega zaključka, da je bil sporni dogodek posledica nerešenih vprašanj, poškodbe predlagateljice pa splet nesrečnega zaključka ter, da je spregledalo navedbe o dolgoletnem psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca ter da svoje odločitve zakaj ne gre za psihično nasilje po ZPND ni obrazložilo. Očitki niso utemeljeni.

7. Sodišče je pred odločitvijo o predlogu predlagateljice zaslišalo oba udeleženca ter vpogledalo v izvedene listinske dokaze. Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče zaključilo, da fizično in psihično nasilje, ki ga je v okviru navedb zatrjevala predlagateljica ter ga dokazovala s svojim zaslišanjem in listinskimi dokazi, ne utemeljuje ukrepanja po določbah ZPND. Sodišče namreč ni ugotovilo okoliščin, zaradi katerih je po pogojih, kot jih določa ZPND, dolžno zaščititi žrtev. Za ta svoj zaključek je natančno ocenilo tako izpovedbo predlagateljice kot nasprotnega udeleženca ter listinske dokaze, vsakega posebej ter njihovo prepletenost in v točki 8. obrazložitve navedlo razumne in življenjsko logične razloge, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema ter v nadaljevanju odgovarja le še na bistvene pritožbene očitke.

8. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do predloženih fotografij s katerimi predlagateljica dokazuje poškodbe, ki naj bi jih utrpela v dogodku 26. 3. 2021 in sicer je pravilno upoštevalo, da ob zaključku, da predlagateljica ni izkazala, da ta dogodek izpolnjuje zahteve ZPND glede obstoja fizičnega ali psihičnega nasilja, samo dejstvo poškodb ni pravno relevantno. Slednje je lahko predmet obravnave v drugih sodnih postopkih. Prav tako se je sodišče opredelilo do navedb o psihičnem nasilju in sicer je pravilno argumentiralo, da sms nasprotnega udeleženca iz priloge A3, objektivno ni mogoče opredeliti kot grožnjo, kot tudi ne zatrjevanih psihičnih pritiskov in zahtev nasprotnega udeleženca do predlagateljice glede poslov družbe L. d.o.o., v katero sta oba udeleženca vpletena. Glede posplošenih navedb o tri leta trajajočem psihičnem nasilju, ki jih pritožba v tej obliki ponavlja, pa je potrebno odgovoriti, da so nekonkretizirano navedene in še manj dokazane, niti z zahtevano stopnjo verjetnosti, kar je navedlo že sodišče prve stopnje, ki se do nesubstanciranih navedb ni dolžno opredeliti. Glede na obrazloženo ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, „da se je prvostopenjsko sodišče „brez utemeljenih razlogov ter brez ustrezne obrazložitve postavilo na stran nasprotnega udeleženca in njegovim izjavam verjelo bolj kot izpovedbi predlagateljice ....“. Sodišče je postopalo skladno z določbami ZPND ter je imelo dovolj podlage za zaključek, da predlagateljičina ogroženost s strani nasprotnega udeleženca ni verjetno izkazana.

9. Ugotovljene okoliščine izkazujejo, da gre med udeležencema za obojestransko konflikten odnos, ki je posledica nerešenih razmerij po razpadu zakonske skupnosti, a ugotovljena dejstva niso z verjetnostjo potrdila zatrjevanega ali grozečega nasilja nad predlagateljico. Nenazadnje je sama izpovedala, da se je predlagatelj po dogodku 26.3.2021 umaknil. Zaščita po ZPND ni predvidena v primerih, ko gre za neurejene odnose med nekdanjima zakonskima partnerjema ali, ko sta v sporu glede načina uporabe in delitve skupnega premoženja, saj se ta razmerja rešujejo v drugih nepravdnih ter pravdnih postopkih.

10. Sodišče druge stopnje je zato ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

11. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi, zato mora tudi nasprotni udeleženec sam nositi svoje pritožbene stroške (določbe 155. in 165. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 22.a člena ZPND).