Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj ugotovi, da je notarski zapis kreditne pogodbe ničen in da je tožena stranka dolžna tožnikoma v 15 dneh plačati 86.954,40 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, odločitev o zavrnitvi dajatvenega zahtevka pa je razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj ugotovi, da je notarski zapis kreditne pogodbe ničen in da je tožena stranka dolžna tožnikoma v 15 dneh plačati 86.954,40 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, odločitev o zavrnitvi dajatvenega zahtevka pa je razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče zoper pravnomočni del odločitve sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj: - Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da pojasnilna dolžnost tožene stranke ni bila ustrezno opravljena, materialnopravno pravilna? - Ali je mogoče 6. člen Zakona o potrošniških kreditih razlagati na način, da je pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku/tožnikoma predstavljen "črn oziroma katastrofalen scenarij" in to ne zgolj za abstraktno temveč s konkretno ponazoritvijo porasta anuitet in končne obveznosti v EUR, ob dejstvu, da se taka zahteva v normativnem predpisu ne nahaja? - Ali odločitev, da je lahko pojasnila dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku/tožnikoma predstavljen "črn oziroma katastrofalen scenarij" in to ne zgolj za abstraktno, temveč s konkretno ponazoritvijo porasta anuitet in končne obveznosti v EUR, pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države z 2. člena Ustave RS, kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena URS in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena URS, saj takšnih zahtev zakonodaja v času sklepanja kreditne pogodbe ni določala? - Ali uporaba standarda pojasnilne dolžnosti iz sodbe višjega sodišča (to je, da ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tveganja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj, zlasti v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih lahko znatno spremeni, ter da ima to lahko nezanemarljive, negativne ekonomske učinke), ki ga v času sklepanja pogodbe ni predpisovala takrat veljavna zakonodaja, konkretno 6. člen Zakona o potrošniških kreditih, pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave RS, kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena URS in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena URS? - Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre vere oziroma slabe vere tožene stranke materialnopravno pravilna? - Ali je mogoče 6. člen Zakona o potrošniških kreditih, ki določa obveznosti pred sklenitvijo pogodbe razlagati na način, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti avtomatično pomeni, da je tožena stranka ravnala v slabi veri v skladu s 4. točko prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov? - Ali je mogoče 4. točko prvega odstavka 24. člena ZVPot razlagati na način, kot je storilo višje sodišče v danem primeru, ko je v posledici ugotovitve, da tožena stranka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da je tožena stranka s tem (avtomatično) ravnala tudi v slabi veri, zaradi česar je izpodbijana kreditna pogodba nična? - Ali je mogoče drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot in 6. členom ZPotK razlagati na način, da se dolžnost profesionalne skrbnosti banke razteza tudi na dogodke, ki so nepričakovani, kot sta bila ukrepa švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki sta bila povod za trditve tožečih strank o ničnosti kreditne pogodbe? - Ali neupoštevanje okoliščin (nepredvidljvih, enostranskih ukrepov švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki jih je tožena stranka zatrjevala kot nenapovedljive in izredne dogodke), predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave RS? - Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da neopravljena pojasnilna dolžnost avtomatično vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna? - Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede tega, da je pogodbeni pogoj nepošten na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot materialnopravno pravilna? - Ali je pravilna odločitev višjega sodišča, da sta notarski zapis SV ... z dne 2. 3. 2007 in hipotekarna devizna kreditna pogodba št. ... z dne 19. 2. 2007 glede na okoliščine zadeve nični?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).