Jedro

Kadar vloži ugovor zoper sklep o izvršbi oseba, ki v sklepu o izvršbi ni označena kot dolžnik, sodišče ne sme postopati po 2. odst. 62. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr.

št. I 99/00353 z dne 11.3.1999 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, ker je štelo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine.

Proti sklepu se pritožuje V. K. in nasprotuje temu, da bi se o zahtevku in stroških odločalo še v pravdnem postopku, ker meni, da je že v ugovoru dokazal, da ni K. L. V., ki je označen kot upnik.

Nadaljevanje pravde se mu zdi nerazumljivo. Upnik bi z malo volje lahko pridobil naslov V. K. L., ki je njegov sin. Sedaj posreduje naslov sam in sicer. Navaja tudi, da ga je seznanil s problemom in upa, da bo zadevo rešil s plačilom. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, zavrača pa tudi nalog za plačilo sodne takse.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz podatkov spisa, je bil sklep o izvršbi z dne 11.3.1999 izdan zoper dolžnika K. L. V. z označenim naslovom. Ker to ni bil njegov pravi naslov, je bil upnik pozvan, da sodišču sporoči pravega, pa je upnik predložil naslov za V. K., kamor je sodišče potem tudi vročilo sklep o izvršbi. Vendar pa se sklep o izvršbi nanaša na osebo V. K. L., ne pa na V. K., kar je V. K. tudi v svoji vlogi, nazvani ugovor, jasno obrazložil in tudi z dokazi potrdil. Ker gre za dve različni osebi, bi bilo sodišče prve stopnje pravzaprav moralo njegovo vlogo obravnavati kot sporočilo, da sklep o izvršbi ni bil vročen pravemu dolžniku, ne pa ga obravnavati kot obrazložen ugovor in zadevo, da bi se ugotovila utemeljenost terjatve, odstopiti v pravdo. Tako bi lahko obravnavalo in odločalo le o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki bi ga vložil K. L. V., V. K. pa ni stranka izvršilnega postopka, zato na podlagi njene vloge sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati. Pritožbi dolžnika V. K. je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom oziroma da vroči sklep o izvršbi V. K. L. na naslov, ki je posredovan oziroma na naslov, ki ga bo moral predložiti upnik, da bo lahko izvršilni postopek uspešen. Odločitev pritožbenega sodišča je posledica zmotne uporabe 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj bi bilo ta člen lahko uporabiti le v primeru, če bi dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi,česar pa v danem primeru ni bilo.