Štetje prometa s kamerami

Datum

25.11.2024

Številka

07120-1/2024/405

Kategorije

Občine, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede štetja prometa na občinskih cestah s kamerami. Vaša občina namerava vzpostaviti interni sistem vrednotenja odsekov kategoriziranih občinskih cest v upravljanju občine, kar vam bo v pomoč v različnih zemljiškoknjižnih postopkih in pri sistemu vzdrževanja cest. Podrobnejše vrednotenje bi bilo izvedeno na podlagi konkretnih kazalnikov, med katerimi bi bila tudi obremenjenost posameznega odseka kategorizirane ceste, kar bi najlažje določili s štetjem prometa. Za kratek čas nameravate na posamezne odseke kategoriziranih cest postaviti kamere, ki omogočajo zajem zaslona ob premiku, kar pomeni, da bi kamera posnela vsako vozilo in shranila fotografijo vozila na svojo spominsko kartico. Nato bi fotografije prešteli, s čimer bi pridobili podatek o številu vozil na določenem odseku v določenem obdobju. Takoj, ko bi prešteli fotografije, bi podatke izbrisali.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor prometa se lahko na javnih cestah uvede v skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-2).

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Na področju videonadzora cestnega prometa je treba posebej upoštevati tudi določbi osmega in devetega odstavka 80. člena ZVOP-2.

Upravljavec ceste ima zaradi vodenja, urejanja, upravljanja in nadzora cestnega prometa, odprave posledic poškodb na javni cesti, varstva javne ceste, zagotavljanja informacij o prometu, stanju javnih cest in razmerah na javnih cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih odsekih javnih cest v njegovem upravljanju na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja lahko podaja zgolj splošna pojasnila.

IP pojasnjuje, da Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23, 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljevanju: ZCes-2) v prvem odstavku 10. člena določa, da se lahko videonadzor prometa na javnih cestah uvede v skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-2). Ta v 80. členu ureja videonadzor na javnih površinah in v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. IP ponavlja, da so dovoljeni nameni uporabe videonadzora na javnih površinah jasno določeni in med njimi ni npr. vzdrževanja cest ali vodenja zemljiškoknjižnih postopkov.

Natančneje je videonadzor na javnih površinah urejen v nadaljnjih določbah 80. člena ZVOP-2. Določba tretjega odstavka 80. člena tako določa, da videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Osebe ali osebje iz prejšnjega stavka mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora.

IP splošno poudarja, da je pri uvedbi videonadzora javnih površin vselej treba pretehtati, ali je uvedba videonadzora res potrebna za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Oceniti je torej treba oceniti stopnjo nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, za premoženje ali za tajne podatke v prenosu, ki jih je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja. IP poudarja tudi, da so posegi v človekove pravice ali temeljne svoboščine po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni le, če so v skladu z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora omejitev ustavnih pravic oziroma poseg vanje izpolnjevati tri pogoje:

1.poseg mora biti nujen,

2.poseg mora biti primeren (in s tem učinkovit) za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in

3.upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu, ki je v tem, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati tudi pomembnost s posegom prizadete pravice v primerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in odmeriti nujnost posega sorazmerno s težo prizadetih posledic.

Bistveno je torej vprašanje, ali je v konkretnem primeru tak poseg tudi potreben oziroma ali je vzpostavitev videonadzora nujno potrebna in upravičena za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2? IP poudarja tudi, da je treba na področju videonadzora cestnega prometa posebej upoštevati tudi določbi osmega in devetega odstavka 80. člena ZVOP-2. Upravljavec sme tako izvajati videonadzor le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, tako da se ne izvaja sistemsko nadzorovanje gibanja posameznikov ali poseganje v zasebnost posameznikov. V skladu z zakonom mora določiti tiste odseke ceste v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja cestnega prometa ali njegovega upravljanja.

Pred dokončno določitvijo lokacij iz prejšnjega odstavka mora upravljavec izdelati tudi oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje IP. Več informacij o sami izdelavi ocene učinka je na voljo v smernicah, ki jih je pripravil IP in so dostopne na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf.

Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, itd.

IP sklepno dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ in v Smernicah glede izvajanja videonadzora: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

Nadalje IP pojasnjuje, da ima v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZCes-2 upravljavec ceste (v konkretnem primeru vaša občina) zaradi vodenja, urejanja, upravljanja in nadzora cestnega prometa, odprave posledic poškodb na javni cesti, varstva javne ceste, zagotavljanja informacij o prometu, stanju javnih cest in razmerah na javnih cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih odsekih javnih cest v njegovem upravljanju (v nadaljnjem besedilu: videonadzor cestnega prometa) na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov. Upravljavec ceste lahko izvaja videonadzor cestnega prometa v obsegu, ki je potreben za izpolnitev navedenih namenov.

Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje, da želite pridobiti samo podatek o številu vozil na določenem odseku v določenem obdobju, IP pojasnjuje, da se da ta cilj vsekakor doseči tudi brez zajema posnetkov - bodisi z drugimi tehnologijami (npr. infrardeči števci) ali pa z videoanalitiko, ki opravi štetje in pri tem ni potrebe niti po začasni hrambi osebnih podatkov. IP vam tudi v tem primeru vsekakor priporoča izvedbo ocene učinka, v sklopu katere se lahko preučijo možne tehnologije oziroma možni načini izvedbe takega štetja ter zlasti ugotovi, kateri je najmilejši z vidika potencialnega posega v osebne podatke udeležencev cestnega prometa.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka