Jedro

Vrhovno sodišče je v zadevi III Ips 63/2019 z dne 21. 1. 2020 s sklepom prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP v delu, kjer je po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Zadeva se pri Ustavnem sodišču vodi pod opr. št. U-I-217/20. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o obravnavanem predlogu uporabiti navedeno zakonsko določbo, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču prekinilo tudi ta postopek.

Izrek

Postopek v zvezi s predlogom za dopustitev revizije se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – ur. p. b., 10/15 – popr. in 27/16 – ZFPPIPP) v delu, kjer je po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka.

Obrazložitev

1. Upnica je kot odvetnica za dolžnika opravljala odvetniške storitve med postopkom prisilne poravnave. Ker ta ni uspela, se je nad družbo začel stečajni postopek. Upnica je s tožbo v pravdnem postopku zahtevala plačilo opravljenih storitev po več izdanih računih v skupnem znesku 31.221,03 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Njenemu tožbenemu zahtevku je bilo pravnomočno ugodeno in na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe je zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da gre v obravnavanem primeru za izjemo iz 3. točke drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), na podlagi katere je izvršba zoper stečajnega dolžnika dovoljena, in s sklepom izvršbo dovolilo, nato pa ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodilo, izdani sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Dolžnik je namreč v ugovoru podal ugovor o nezadostnosti sredstev za plačilo upničine terjatve. Trdil je, da v konkretnem primeru tekoči stroški stečajnega postopka še niso bili poplačani in da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za plačilo vseh preostalih stroškov, zato izvršba za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka ni dopustna. Sodišče prve stopnje je temu dolžnikovemu ugovoru sledilo, saj, kot je pojasnilo, iz uveljavljenih stališč sodne prakse (sklep VSM I Cp 118/2018 in sklep VSRS II Ips 119/2017) izhaja, da dolžnik ugovora o nezadostnosti sredstev za poplačilo terjatve ne more uspešno uveljavljati v postopku pridobitve izvršilnega naslova, lahko pa takšen ugovor uveljavlja v postopku poplačila, to je v izvršilnem postopku ali samem stečajnem postopku. Ker je iz podatkov stečajnega spisa in poročil upraviteljice izhajalo, da stečajna masa ne zadostuje za poplačilo občasnih stroškov postopka v celoti, je sklenilo, da je iz tega razloga predmetna izvršba za njihovo izterjavo nedopustna. Pojasnilo je še, da bi bilo v nasprotnem primeru, če bi bila terjatev upnice v predmetnem izvršilnem postopku poplačana v celoti, kršeno načelo enakega obravnavanja upnikov, ki imajo do stečajnega dolžnika enak položaj (46. člen ZFPPIPP), saj bi bili oškodovani ostali upniki občasnih stroškov, ki imajo enak položaj in isti vrstni red kot terjatev upnice iz te zadeve.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo upnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Pritrdilo je razlogom izpodbijanega sklepa, dodatno pa je še navedlo, da načelo formalne legalitete ni bilo kršeno, saj presoja ugovora dolžnika, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za poplačilo terjatve, ne predstavlja ponovnega odločanja o dolžnikovi obveznosti plačila, temveč presojo, ali obstoji razlog, ki preprečuje izvršbo.

3. Zoper pravnomočen sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se upničin predlog za izvršbo zavrne, vlaga predlog za dopustitev revizije upnica. V njem zastavlja sledeča, po njenem mnenju pravno pomembna vprašanja: 1. Ali lahko izvršilno sodišče v postopku izvršbe zakonito odloči, da se izvršba ne dopusti iz razlogov materialne podlage, ki je v nasprotju z materialno podlago, ki izhaja iz izvršilnega naslova, in ali takšna odločitev izvršilnega sodišča predstavlja nedopusten poseg v »res iudicata« ter ali obstajajo od tega kakšne izjeme? 2. Ali lahko upniki, ki razpolagajo z izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka, uspešno izterjajo denarno terjatev, ki predstavlja strošek stečajnega postopka, tako kot se glasi izvršilni naslov, ki ga je upnik pridobil po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, in ali je izvršilno sodišče pri odločanju o dopustitvi izvršbe vezano na načelo stroge formalne legalitete po 17. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ne glede na to, da je dolžnik v postopku izvršbe stečajni dolžnik? 3. Ali je dopustno, da izvršilno sodišče v postopku izvršbe prepreči izvršitev terjatve, ki predstavlja občasni strošek stečajnega postopka, terjatev pa izhaja iz izvršilnega naslova, pridobljenega po začetku stečajnega postopka, iz razloga, ker je potrebno po določilih sedaj veljavne novele ZFPPIPP-F predhodno (torej pred dopustitvijo izvršbe po izvršilnem naslovu) poplačati tekoče stroške stečajnega postopka, ob upoštevanju dejstva, da iz izvršilnega naslova izhaja, da se za razmerja med strankama uporabijo določila zakona ZFPPIPP-E (ki tovrstnega razlikovanja pri vrstnem redu plačila stroškov ne pozna) in upoštevajoč določila 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, kar predstavlja izjemo od siceršnje prepovedi uvajanja izvršilnih postopkov zoper dolžnika v stečaju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP)? 4. Ali določila 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, ki predstavljajo izjemo od siceršnje prepovedi uvajanja izvršilnih postopkov zoper dolžnika v stečaju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP) omejujejo izvršbo terjatve upnika le na terjatve, ki predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka, ali je izvršba dopustna za vse vrste stroškov stečajnega postopka, če je bil upniku izdan izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom in je predmet terjatev, ki se plača kot strošek stečajnega postopka? 5. Ali mora izvršilno sodišče, preden je izdalo sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo zoper insolventnega dolžnika, po uradni dolžnosti preveriti, ali so podane izjeme za dovolitev izvršbe po določbi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, preden tak sklep izda? Ali lahko sodišče po izdaji sklepa o izvršbi (to je po tem, ko je sodišče na temelju prepoznanega obstoja izjeme za dovolitev izvršbe že dovolilo izvršbo) sklep na temelju ugoditve ugovora o izvršbi tega tudi razveljavi? Ali za tako ravnanje sodišča prve stopnje obstaja pravna podlaga v določilih ZIZ, Zakona o pravdnem postopku in ZFPPIPP? Izven zgoraj povzetih izrecno zastavljenih pravnih vprašanj upnica v predlogu uveljavlja še kršitev nekaterih ustavno varovanih pravic in načel (v zvezi s katerimi pa izrecnega vprašanja ne zastavi): kršitev načela prepovedi retroaktivnosti (155. člen Ustave), kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave in kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

4. Postopek odločanja o predlogu se prekine.

5. Vrhovno sodišče je v zadevi III Ips 63/2019 z dne 21. 1. 2020 s sklepom prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP1 v delu, kjer je po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Zadeva se pri Ustavnem sodišču vodi pod opr. št. U-I-217/20. 6. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o obravnavanem predlogu uporabiti navedeno zakonsko določbo, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču prekinilo tudi ta postopek.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 13/14 – ur. p. b., 10/15 – popr. in 27/16.