Jedro

Če je bila opravljena preiskava samo zoper oškodovanca kot tožilca zaradi kaznivega dejanja, ki izhaja iz istega historičnega dogodka, zoper obtoženca po obtožnici oškodovanca kot tožilca pa ne, te obtožnice ni mogoče zavreči z uporabo 4. tč. 1. odst. 277. čl. ZKP.

Izrek

Pritožbi oškodovanca kot tožilca D. Z. se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se ugovor zoper obtožnico obtoženega M. R. z a v r n e kot neutemeljen.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo obtoženčevemu ugovoru zoper obtožnico oškodovanca kot tožilca in jo je zavrglo glede kaznivih dejanj hude telesne poškodbe po I. odstavku 134. člena KZ in grdega ravnanja po I. odstavku 146. člena KZ. Oškodovancu kot tožilcu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavku 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZKP) brez določenega zneska in napovedalo odmero morebitnih stroškov s posebnim sklepom. O obtožnici glede kaznivega dejanja krive ovadbe po I. in II. odstavku 288. člena KZ ni odločilo. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec z laično pritožbo smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno je predlagal zavrnitev ugovora zoper obtožnico. Pritožba je utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru res ni pravilna. Pritožnik je pravilno opozoril, da se sodišče prve stopnje sploh ni izjavilo o obtožbi glede kaznivega dejanja krive ovadbe po I. in II. odstavku 288. člena KZ, ki je opisano na drugi strani obtožnice. Ne glede na možnost, da je bila ta odločitev morda pomotoma izpuščena, je obtožnica vsaj v tem delu postala pravnomočna, ker je ni več mogoče izpodbijati z ugovorom. Razen tega je pravna podlaga za odločitev o ugovoru napačna. Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo pooblastilo izvenrazpravnega senata v ugovornem postopku iz I. odstavka 278. člena ZKP. Zoper obtoženega M. R. sploh niso bila opravljena preiskovalna dejanja v zadevi opr.št. Kp 94/88 sodišča prve stopnje, pač pa le zoper oškodovanca kot tožilca, ki je z obtožnico O.d. t. v C., Z. o.v V. z dne 24.9.2001, št. Kt ..., obtožen kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po IV., III., II. in I. odstavku 302. člena KZ. Podatkov o pravnomočnosti te obtožnice ni v spisu; del že citiranega preiskovalnega spisa je sodišče prve stopnje pribavilo od O. d. t. v C., Z. o. v V.. Ni jasno, zakaj se izvirni spis ni uporabil v tem ugovornem postopku. Zato zbrano dokazno gradivo v uporabljenem spisu ni bilo namenjeno dokazovanju sedaj obravnavane obtožnice oškodovanca kot tožilca, pač pa že omenjeni obtožnici okrožnega državnega tožilstva. Dokazi, ki jih je oškodovanec kot tožilec prelagal v svoji obtožnici, do sedaj niso bili pribavljeni. Zato je stališče sodišča druge stopnje o pomanjkanju dokazov za to obtožnico protispisno in preuranjeno. Po 63. členu ZKP ima oškodovanec kot tožilec iste pravice kot državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s tem načelom prikrajšalo oškodovanca kot tožilca v pravici do dokazovanja obtožbe, saj očitno ni dopustilo prav nobenega dokaza, ki jih je predlagal v obtožnici. Razen tega je oškodovanec kot tožilec že v obrazložitvi obtožnice, pa tudi v sedaj obravnavani pritožbi, utemeljeno opozoril na dvomljivo dokazno vrednost mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke, ki je prav vse poškodbe, dokazane z medicinsko dokumentacijo zanj, pripisala padcu, pa čeprav so bila rebra prelomljena na hrbtni strani njegovega prsnega koša. Tudi ni jasno, kako je ista izvedenka pri njem ugotovila degenerativne spremembe Ahilove tetive na desni nogi, saj ga ni zdravniško pregledala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper obtožnico tudi s tega stališča vsaj preuranjena. Iz teh razlogov je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti tako, da bo o obtožnici odločeno na glavni obravnavi. Ker se obe obtožnici nanašata na isti historični dogodek, bo verjetno potrebno obe zadevi združiti v enoten kazenski postopek. Šele po opravljeni glavni obravnavi, na kateri bodo morali biti izvedeni tudi dokazi, ki jih je predlagal oškodovanec kot tožilec, bo mogoče zanesljivo odločiti, ali je obtoženi M. R. storil očitana kazniva dejanja. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.