Jedro

Nasprotna udeleženka je bila s tem, ko jo je v postopku zastopal začasni skrbnik, ki je istočasno tudi predlagatelj postopka, nepravilno zastopana, saj skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca.

Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa popolnoma jasno, določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost ali pa obratno - posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki I. P. delno odvzelo poslovno sposobnost. Odločilo je, da sme razpolagati s svojimi rednimi osebnimi dohodki, pri tem pa je dolžna redno poravnavati mesečne izdatke, ne sme pa razpolagati z nepremičninami, sklepati pogodb in kakršnihkoli naročniških razmerij brez odobritve skrbnika.

2. Pritožbo zoper takšno odločitev vlaga Center za socialno delo A. (1). Opozarja, da nasprotna udeleženka ni sposobna samostojno razpolagati s svojimi mesečnimi dohodki in denarjem na sploh. Opozarja na vsebino izvedeniškega mnenja, iz katerega med drugim izhaja, da nasprotna udeleženka kaže veliko znakov značilnih za razvito demenco, da ne zna več računati, da si pomena vrednosti denarja, cen in vsega, kar je povezano z denarjem, napačno tolmači. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka lastnica večih nepremičnin, živi v nevzdržnih bivalnih razmerah. Svojih pravic in interesov ni več sposobna zaščititi. Da nasprotna udeleženka ni sposobna razpolagati s svojimi dohodki, kaj šele prihranki, pa potrjuje tudi njena izpovedba. V nadaljevanju opozarja, da ima nasprotna udeleženka tudi francosko pokojnino, ki jo prejema na račun v Franciji, kjer ni bila že vsaj dve leti. Tako ima zagotovo večje prihranke, s katerimi sama ni sposobna upravljati in razpolagati. Je tudi lastnica štirih hiš v A. in okolici, potrebno je urediti tudi formalnosti v zvezi s stanovanjem v Parizu. Meni, da bi sodišče moralo pri odločanju o odvzemu poslovne sposobnosti in določitvi poslov oziroma področij, na katerih imenovani poslovno sposobnost odvzame, vse navedeno upoštevati.

3. Nasprotna udeleženka I. P. na vloženo pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 46. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) je udeleženec postopka za odvzem poslovne sposobnosti poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, tudi skrbnik osebe, kateri naj se poslovna sposobnost odvzame oziroma omeji, ter pristojni organ Občinske skupnosti socialnega skrbstva.

6. Uvedbo konkretnega postopka je predlagal Center za socialno delo A., ki je 5. 7. 2013 vložil predlog, da se nasprotni udeleženki I. P. odvzame oziroma omeji poslovna sposobnost. Na podlagi poziva sodišča je nato predlagatelj nasprotni udeleženki za začasnega skrbnika postavil samega sebe, torej Center za socialno delo A. Sodišče prve stopnje je takšno zastopanje dopustilo.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Nasprotna udeleženka je bila namreč s tem, ko jo je v postopku zastopal začasni skrbnik, ki je istočasno tudi predlagatelj postopka, nepravilno zastopana, saj po določilu 181. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so navzkrižju s koristmi varovanca. V konkretnem primeru ne more biti dvoma, da so si interesi Centra za socialno delo A. kot predlagatelja postopka in interesi Centra za socialno delo A. kot začasnega skrbnika nasprotne udeleženke, v nasprotju. Predlagatelj postopka si tako prizadeva doseči odvzem oziroma omejitev poslovne sposobnosti, med tem ko bi si skrbnik varovanke, glede na njeno izraženo nasprotovanje predlogu, moral prizadevati za njegovo zavrnitev. Funkciji predlagatelja in skrbnika sta imeli oziroma bi morali imeti v konkretnem primeru nasprotujoča si cilja.

8. Ker ugotovljene kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je bilo izpodbijano odločbo potrebno na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 37. členom ZNP razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. Ne glede na to, da je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti že iz zgoraj navedenega razloga, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen tudi s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrek sklepa je namreč nerazumljiv.

10. Sodišče je odločilo, da sme nasprotna udeleženka razpolagati s svojimi rednimi osebnimi dohodki, ne sme pa brez odobritve skrbnika razpolagati z nepremičninami, sklepati pogodb in kakršnihkoli naročniških razmerij. Sodišče je tako v izreku opredelilo najprej posle oziroma področja na katerih nasprotna udeleženka ohranja poslovno sposobnost (razpolaganje z osebnim dohodkom), istočasno pa v nadaljevanju tudi posle ter področja, na katerih ji je poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati (razpolaganje z nepremičninami, sklepanje pogodb in kakršnihkoli naročniških razmerij).

11. Takšen izrek je nerazumljiv. Ni jasno, ali nasprotna udeleženka na vseh ostalih področjih oziroma pri vseh ostalih poslih, ki v izreku niso omenjeni, poslovno sposobnost ohranja ali ne. V kolikor je imelo sodišče prve stopnje namen nasprotni udeleženki poslovno sposobnost omejiti zgolj pri razpolaganju z nepremičninami, sklepanju pogodb in naročniških razmerij, je prvi del izreka, ki izrecno dopušča razpolaganje z rednimi dohodki, odveč. Če pa je želelo nasprotno udeleženko omejiti v razpolaganju z vsemi denarnimi sredstvi, razen z rednim dohodkom (na kar bi nakazovale dejanske ugotovitve), pa je drugi del izreka s tem v nasprotju, saj razpolaganja z denarnimi sredstvi ne omenja.

12. Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa popolnoma jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost ali pa obratno - posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko in jasno opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice (2).

13. V ponovljenem postopku bo moralo torej sodišče prve stopnje poskrbeti, da bo v postopku kot udeleženec nastopal skrbnik, ki bo to funkcijo lahko opravljal, ter v izreku sklepa jasno opredeliti bodisi posle oziroma področja, ki jih nasprotna udeleženka še lahko samostojno opravlja ali pa posle oziroma področja, na katerih ji je poslovna sposobnost odvzeta in jih torej lahko opravlja le z odobritvijo skrbnika. Svojo odločitev bo moralo tudi ustrezno obrazložiti oziroma opreti na dejstva, ki jih bo ugotovilo. Tudi v tem pogledu je namreč izpodbijani sklep pomanjkljiv.

14. Ker izpodbijane odločitve zaradi kršitve po 14. točki drugega odstavka vsebinsko ni bilo mogoče preizkusiti, se pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov vsebinsko ne opredeljuje, saj to niti ni mogoče. 15. Odločitev o stroških postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Iz pritožbe ni razvidno, ali pritožnik vlaga pritožbo kot predlagatelj ali kot skrbnik nasprotne udeleženke, to je kot eden od nasprotnih udeležencev.

(2) prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, II Ips 306/2011.