Jedro

Sodišče meni, da bo besedo SMOOTHIE povprečni slovenski potrošnik razumel, kot se le-ta uporablja v vsakdanjem življenju, pomen, ki izhaja iz citata obrazložitve toženke. Ker gre za danes razširjeno pijačo (dejansko stanje je toženka dolžna ugotavljati na stanje ob odločanju), pojavlja se „skoraj povsod“, je beseda pridobila opisnost za vrsto svežega, drobno zmletega sadnega soka z ev. dodatki, ter je za to vrsto blaga postala običajna oznaka. To sedanje razumevanje besede, ki jo relevantna javnost dojema kot generično, je po mnenju sodišča toženka prepričljivo obrazložila s spremenjenimi razmerami na trgu, glede na stanje ob registraciji tožnikove besedne znamke SMOOTHIE.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila ugovor zoper registracijo znamke „Smoothie Cab natural drinks“, št. Z-201370460. V obrazložitvi je navedla, da je prejela prijavo znamke za figurativni znak „Smoothie Cab natural drinks“, za blago in storitve, uvrščeno v razrede 32, 41 in 43 Nicejske klasifikacije (NK). Tožnik je podal ugovor, ki ga je utemeljil na svoji starejši znamki št. 2000771636 SMOOTHIE (v besedi), ter št. 200771635 SMOOTHIE (v grafizmu), obe za blago in storitve iz razredov 30, 32 in 39 NK ter ga utemeljil na določbi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o intelektualno lastnini (ZIL-1). Toženka je znamke primerjala z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika. Rezultat primerjanja blaga in storitev pa je pokazal, da oba seznama blaga iz razreda 32 NK vsebujeta različne brezalkoholne pijače, le da so nazivi proizvodov nekoliko drugače poimenovani, drugače pa gre za enako ali podobno blago. V zvezi z oceno verjetnosti zmede v javnosti meni, da zaradi celostnega vtisa, ki ga znaki ustvarjajo, ob upoštevanju njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov, do zmede v javnosti ne bo prišlo. Skupni element zadevnih znakov, beseda SMOOTHIE, ima manjši razlikovalni učinek, ker je glede blaga iz razredov 30 in 32 NK opisna ter ne omogoča razlikovanja trgovskega izvora proizvodov. Ostali deli prijavljenega znaka (beseda Cab, zelo izdelan grafizem črk, barve, vijugaste linije, ki obdajajo besedilo) pa vzbudijo pozornost potrošnikov, ker so bolj razlikovalni kot začetni element SMOOTHIE in se zato znaki glede na celostno presojo razlikujejo vidno, slišno in pojmovno. Glede podobnosti blaga in/ali storitev je ugotovila, da obstaja prekrivanje blaga iz razreda 32 NK, vendar visoko stopnjo enakosti ali podobnosti proizvodov v razredu 32 NK izravna nizka stopnja podobnosti znakov in šibek razlikovalni učinek, namreč opisni, besede SMOOTHIE, tako da je treba izključiti verjetnost zmede pri zadevni javnosti.

2. Tožnik v tožbi uvodoma navaja, da ni sprejemljivo reproducirati veljavne znamke v neki novi znamki, z nekimi novimi dodatki v upanju, da bo dodajanje teh novih dodatkov zmanjševalo razlikovalnost registrirane znamke. V konkretnem primeru je prijavitelj sestavil dve znamki in sicer SMOOTHIE tožnice in CAB imetnika A., pri čemer ne gre prezreti, da je beseda CAB zelo znana angleška beseda za taksi. Obe znamki sta bili registrirani v razredu 32 in sta bili v trenutku prijave veljavni v RS. „Nova“ znamka je kombinacija obeh prejšnjih znamk, toženka pa taki novi znamki priznava zadostno mero razlikovalnosti, utemeljujoč prav dodatek CAB (oziroma bi v primeru, če bi ugovor vložil A., verjetno utemeljevala dodatek SMOOTHIE). Takšno stališče je nesprejemljivo in predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kot tudi kršitev določb postopka in napačno uporabo materialnega prava. Ni pravno vzdržno, da se dovoli popolna reprodukcija starejše znamke, da se prezre, da je prejšnja znamka prijavljena v besedi s standardnimi znaki ter da se brez pojasnila, ki bi temeljilo na dejstvih, zatrdi, da je beseda SMOOTHIE splošno znana. Slovensko, pa tudi evropsko pravo, daje posebno vrednost položaju, ko je prejšnja znamka v celoti povzeta v konfrontirani (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 221/2012 z dne 12. 9. 2012). V konkretnem primeru je prijavitelj sporne znamke prejšnjo znamko SMOOTHIE popolnoma reproduciral v novi prijavi. Pri tem ne gre prezreti, da verjetno ni bolj znane, niti pomembnejše besede, kot je beseda sonce (SUN) in če velja analiza v sodbi Vrhovnega sodišča za besedo SUN, potem mora veljati tudi za SMOOTHIE. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Evropskega sodišča T 38/04 z dne 15. 11. 2007. V zvezi s tem se sklicuje tudi na sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 1140/2005 in III Ips 141/2007. Potrebno je primerjati celostni vtis SMOOTHIE in SMOOTHIE CAB. Že na prvi pogled je razvidno, da gre pri drugem znaku za kombinacijo, ki daje vtis, da gre za različico prve. Slovenski potrošnik je zelo dobro seznanjen s prakso na področju brezalkoholnih pijač, ko se dodaja nekatere besede nosilnim znakom (npr. ZA, COCKTA, BANDIDOS). Zato bo pri kombinaciji SMOOTHIE in SMOOTHIE CAB zaključil, da izvirata iz istega vira, to pa je v nasprotju z določbami 42. člena ZIL-1. Upravno sodišče je v sodbi I U 1087/2009 zapisalo, da je potrošnikova splošna raven pozornosti nižja pri vsakodnevnem blagu in višja pri drugem. Upoštevati bi bilo treba tudi, da je znamka SMOOTHIE registrirana v standardnih črkah, kar pomeni, da je splošno sprejeta kot pravica, ki je širša kot registracija figurativne znamke, kar bi morala toženka upoštevati. Toženka pa se je pri svojem odločanju osredotočila na grafizem črk, vijugaste linije in barvo črk (rdečo, ki je pri trženju pijač povsem običajna barva), namesto da bi se osredotočila na prijavo v navadnih črkah. Naslednji pomembni element pri odločanju toženke je bila domneva, da je beseda SMOOTHIE opisovalna. Pri tem ni nikjer niti poskusila utemeljiti svoje trditve, tožnik pa je vpogledal v Slovar slovenskega knjižnega jezika in ugotovil, da za besedo SMOOTHIE ni zadetka, torej beseda ni slovenska beseda. Ker ni slovenska beseda, tudi ni vzdržna predpostavka, da to tujo besedo pozna vsa relevantna slovenska javnost. Tožnik negativnih dokazov ne more izvajati, toženka pa bila to dolžna pojasniti, da bi to trditev tožnik lahko preizkusil. Morda je beseda znana v tujini, o tujih besedah pa je Upravno sodišče v sodbi I U 1087/2009 zapisalo, da je pomen opisovalen, če upoštevni krogi v tej državi članici ugotovijo pomen te besede. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, zakaj in od kod naj bi upoštevni krogi v Sloveniji ugotovili pomen besede SMOOTHIE. V letu 2007, ko je toženka znamko priznala, je izrecno zapisala, da izraz ni generičen. Ni obrazloženo, zakaj je temu danes drugače (v letu 2013). Nadalje se tožnik sklicuje na odločbo SES C-342/97 z dne 22. 6. 1997, v kateri je sodišče napotilo na celovito presojo in navedlo, da se lahko nizka stopnja podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami lahko izravna z visoko stopnjo podobnosti med znamkama in obratno. Zato je treba neizogibno podati interpretacijo koncepta podobnosti v zvezi z verjetnostjo zmede, katere ugotavljanje je odvisno zlasti od prepoznavnosti blagovne znamke na trgu ter stopnjo podobnosti med znamko in znakom ter blagom in storitvami. V zadevi gre v razredu 32 za identiteto med blagom in storitvami. V nadaljevanju povzema svoj ugovor in dokaze, vložene skupaj z ugovorom. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih razlogih v tožbi in jih dodatno utemeljuje z navedbo sodne prakse.

5. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe in upravnega spisa ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je toženka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

8. Vodilni tožbeni ugovor se nanaša na sklep toženke, da je beseda SMOOTHIE opisovalna ter se jo posledično v zvezi z vizualno, fonetično in pomensko analizo ter pri presoji celostnega vtisa prijavljene znamke, ki kot kombinirana znamka vsebuje to besedo, ne šteje kot prevladujoč element. V zvezi z njo toženka navaja: „da gre za angleško besedo, s katero se poimenujejo napitki narejeni iz drobno zmletega svežega sadja, sadnega soka in ledu, nekateri vsebujejo še zmrznjeno mleko. Tovrstni napitki so zlasti priljubljeni pri ljubiteljih zdrave in presne prehrane. Ob porastu „zdrave hrane“ so tako postali moderni tudi smoothiji. Danes jih najdemo skoraj povsod, na trgovskih policah, v kavarnah in slaščičarnah ali v posebnih lokalih, kjer jih pripravljajo kar pred očmi gostov.“ Sodišče soglaša s toženko, tako v zvezi s pomenom besede kot razširjenostjo takih izdelkov, ki se pod besedo SMOOTHIE na slovenskem trgu prodajajo (in ne prihajajo iz produkcije tožnika) ter tudi z njenim sklepom, da je beseda opisovalna.

9. Tožnik ugovarja, da besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni, kar pa po mnenju sodišča ni dokaz o neopisnosti besede niti nerazširjenosti neke besede v meri, da ta ni pridobila lastnosti opisovalnosti. Toženka sama pojasni, da gre za angleško besedo. Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 1190/2004 navedlo, da se opisnost znaka ocenjuje glede na prijavljeno blago oziroma storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti – povprečnega potrošnika zadevnega blaga oziroma storitve. V sodbi X Ips 142/2013 pa, da za vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, temveč kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak. Kot v citiranih sodbah sodišče tudi za obravnavani primer meni, da bo besedo SMOOTHIE povprečni slovenski potrošnik razumel kot se le-ta uporablja v vsakdanjem življenju, pomen, ki izhaja iz citata obrazložitve toženke. Ker gre za danes razširjeno pijačo (dejansko stanje je toženka dolžna ugotavljati na stanje ob odločanju), pojavlja se „skoraj povsod“, je beseda pridobila opisnost za vrsto svežega, drobno zmletega sadnega soka z ev. dodatki, ter za to vrsto blaga postala običajna oznaka. To sedanje razumevanje besede, ki jo relevantna javnost dojema kot generično, je po mnenju sodišča toženka prepričljivo obrazložila s spremenjenimi razmerami na trgu, glede na stanje ob registraciji tožnikove besedne znamke SMOOTHIE. Beseda je tudi po mnenju sodišča izgubila funkcijo identifikatorja blaga in postala oznaka njegove vrste (enako dejansko stanje opisano v sodbi Upravnega sodišča I U 558/2010 z dne 20. 10. 2010). Sodišče ne soglaša s tožnikom, da toženka ni pojasnila svoje trditve, zakaj to tujo besedo pozna vsa relevantna javnost. Pojasnila jo je z navedbo in opisom razširjenosti uporabe in prodajnih mest ter bi tožnik njenim ugotovitvam lahko ugovarjal z navedbo nasprotnega, tako pa se na neobrazloženost v tej smeri in nemožnost učinkovite uporabe pravnega sredstva ne more sklicevati.

10. Tožnik v tožbi navaja (str. 6), da sokove in brezalkoholne pijače pijemo vsi, od dojenčkov do starostnikov, s čemer opredeljuje povprečnega potrošnika teh proizvodov. Z opredelitvijo kroga povprečnega potrošnika sodišče soglaša (drugače ne izhaja tudi iz izpodbijane odločbe). V zvezi s širokim krogom povprečnih potrošnikov in navedbo tožnika (v pripravljalni vlogi str. 8), da petletniki in sedemdesetletniki, ki pijejo sokove, ne govorijo angleško, pa bi sodišče navedlo, da uporaba določene besede za določeno blago/storitve ni vezana le na širše oziroma natančnejše poznavanje tujega jezika, iz katerega beseda izhaja, pač pa na povezovanje besede v zvezi z določenim blagom/storitvijo, do česar je prišlo na slovenskem trgu v zvezi z besedo SMOOTHIE.

11. Tožnik je imetnik besedne znamke SMOOTHIE, registrirane leta 2007. V tožbi se sklicuje na registrabilnost znaka in sklep 31207-1636/2007 z dne 28. 11. 2007 ter navaja, da toženka molči o tem, zakaj je danes stanje drugačno kot je bilo ob registraciji njegove znamke. Vendar je toženka, kot je bilo že predhodno povedano, opisala razmere na trgu, na katerih temelji njen sklep o opisnosti besede. Da se relevantna dejstva ugotavljajo ob času vsakokratne prijave, pa izhaja iz ustaljene sodne prakse sodišča. V zvezi s tem ugovorom je toženka pojasnila, da v izpodbijani odločbi ne odvzema učinka registracije že registrirani znamki, ne pomeni pa tudi, da toženka ne upošteva sodne prakse sodišča oziroma stališča navedena v sodbi I U 1087/2009 Upravnega sodišča, ker gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko stanje. Besedo SMOOTHIE je toženka označila za opisno, pri nadaljnjem odločanju pa se je osredotočila na grafizem črk, vijugaste linije in barvo, zaradi katerih je prijavljeni znak različen od ugovarjanih v pogledu vseh treh analiz in celostne presoje.

12. Nadalje tožnik ugovarja, da je prijavljena znamka kombinacija dveh prejšnjih znamk, tožnikove SMOOTHIE in CAB, imetnika A. Meni, da ni pravno vzdržno, da se dovoli popolna reprodukcija starejše znamke ter nadalje, da slovensko, pa tudi evropsko pravo daje posebno vrednost položaju, ko je prejšnja znamka v celoti povzeta v konfrontirani. V zvezi z navedenim sodišče meni, da razlogi za zavrnitev ugovora temeljijo na predhodni obrazložitvi opisnosti besede SMOOTHIE v zvezi s prijavljenim blagom. Zavajujoče je zato v tej povezavi sklicevanje na zadevo Splošnega sodišča T-38/04 z dne15. 11. 2007 (Sun, Sun plus), ter na primere, ki jih navaja tožnik v pripravljalni vlogi (T-552/2010, T-172/2004), ker primerjani znaki niso deloma opisni, torej ne gre za enako dejansko stanje kot v obravnavani zadevi. Tudi pozicija besede SMOOTHIE kot skupne besede na začetku primerjanih znamkov, iz razloga opisnosti le-te, ne more pomeniti relevantnega ugovora.

13. Toženka je svojo oceno verjetnosti zmede v javnosti utemeljila na celostnem vtisu, ki ga znaki ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Sodišče z njenimi razlogi soglaša. Tožnik ugovarja, da je ob primerjavi potrebno upoštevati celostni vtis SMOOTHIE in SMOOTHIE CAB, kjer je že na prvi pogled razvidno, da gre pri drugem znaku za kombinacijo, ki daje vtis, da gre za različico prve. Slovenski potrošnik je namreč po mnenju tožnika zelo dobro seznanjen s prakso na področju brezalkoholnih pijač, kjer se dodajajo nekatere besede nosilnim znakom (npr. ZA; COCKTAM; BANDIDOS). Tudi ob tem ugovoru je poudariti, da nosilne znamke na katere se sklicuje tožnik v pojasnitev svojega ugovora, niso opisovalne kot v obravnavanem primeru, zato tožnikov razlog ni argument, ki bi kazal na napačno oceno verjetnosti zmede v javnosti. Ugotovljeno visoko stopnjo podobnosti oziroma enakosti proizvodov v razredu 32 NK izravna nizka stopnja podobnosti znakov in šibek razlikovalni učinek besede SMOOTHIE, tako da je verjetnost zmede pri zadevni javnosti izključena, zato ni podan izključitveni razlog po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. 14. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.