Jedro

Jedro izpodbijane odločitve je, da sta mladoletni hčerki pravdnih strank v sedanjem okolju dobro preskrbljeni, zato niso potrebne nobene spremembe v njunem življenju oziroma bi ju spremembe lahko znova obremenile, kar vse potrjujejo v postopku na prvi stopnji zbrani dokazi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica nosi sama stroške svoje pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj se mladoletni hčerki pravdnih strank do pravnomočne odločitve o dodelitvi mladoletnih hčerk v varstvo in vzgojo dodelita v vzgojo in oskrbo materi - tožnici, toženec pa je začasno dolžan plačevati za vsako od mladoletnih hčera preživnino v znesku 20.000,00 SIT mesečno od 13.04.2006 dalje, v primeru uskladitve preživnin v valoriziranem znesku, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tako odločitev izpodbija tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi bilo za mladole tni hčerki koristneje, da že sedaj živita z njo, posebej ker ureja bivalne razmere. Prvemu sodišču očita, ker ni upoštevalo njenih navedb, da bi duševno moteni rejenec staršev toženca mladoletnima hčerkama lahko škodoval in tudi ne, da bi lahko "že sedaj" obiskovali vrtec v Ljutomeru, ne šele jeseni.

Hčerki sta nekaj vikendov že preživeli pri njej in se dobro počutili.

Predlaga razveljavitev napadene odločbe in ponovno odločanje na prvi stopnji.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje pri svojem delu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), odločilne dejanske okoliščine je dovolj in pravilno ugotovilo in sprejelo nato z materialnim pravom skladno odločitev. Jedro izpodbijane odločitve je, da sta mladoletni hčerki pravdnih strank v sedanjem okolju dobro preskrbljeni, zato niso potrebne nobene spremembe v njunem življenju oziroma bi ju spremembe lahko znova obremenile, kar vse potrjujejo v postopku na prvi stopnji zbrani dokazi. Razloge izpodbijane odločbe sodišče druge stopnje povzema kot pravilne in pripominja, da v spisu ni nobenih podatkov o morebitni "škodljivosti" rejenca staršev toženca, o tem ne poroča niti pristojni center za socialno delo. Prav tako ne more biti odločilno dejstvo, da mladoletni hčerki še nista začeli obiskovati vrtca, ker ni podatkov o negativnih posledicah tega dejstva. Da sta se mladoletni hčerki pri tožnici dobro počutili tudi ni podlaga za spreminjanje njunega sedanjega življenjskega okolja, v katerem se po vseh podatkih dobro razvijata. Treba je upoštevati, da bi spremembo dosedanjega okolja in načina življenja lahko narekovale le ogrožene koristi mladoletnih hčerk, ki pa so za zdaj ustrezno zavarovane.

Zgolj razumljiva želja tožnice, da bi deklici živeli z njo, ne zadošča za drugačno odločitev kot je izpodbijana.

Neutemeljena pritožba je zavrnjena po točki 2 člena 365 ZPP v zvezi s členom 411 istega zakona in členom 15 ZIZ.

Izrek o stroških neuspešne pritožbe temelji na členu 165/I ZPP v zvezi s členom 413 istega zakona.