Jedro

Predlagatelj, ki želi spremembo imena, mora pred sodiščem izkazati, da so za spremembo podani utemeljeni razlogi. Ti razlogi ne morejo biti več stvar želje, marveč mora iti za praktične potrebe življenja, samo spremembo pa je treba pretehtati tudi z vidika koristi otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se osebno ime E. A. Č., rojenega 14. 12. 2007, spremeni tako, da se po spremembi glasi: E. A. Č. V.. Odločilo je, da se sprememba imena evidentira v vseh uradnih evidencah.

2. Proti tej odločitvi vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Sklicuje se na vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj sklep spremeni in predlog zavrne. Navaja, da so razlogi za razveljavitev sklepa številni. Sodišče je sicer pridobilo mnenje CSD. V tem mnenju pa mora biti izkazana korist otroka, o tem mnenje CSD ne govori nič. Pritožnik nasprotuje tistim razlogom, ki spremembo imena utemeljujejo s tem, da bo tako podana večja pripadnost družini otrokove matere. Ponovno se sklicuje na mnenje sodnega izvedenca dr. T. P.. Meni, da koristi, o katerih govori izpodbijani sklep, s spremembo imena ne bodo podane. Nasprotno pa meni, da ima otrok že sedaj dve imeni in en priimek ter ga v vrtcu sprašujejo o tem. Pritožnik meni, da bo sedaj, ko bo imel otrok dve imeni in še dva priimka, le še huje. Otrok bo predmet zasmehovanja in zafrkavanja.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predpostavke in postopek spremembe osebnega imena določa Zakon o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/2006 - ZOI-1), konkretno za mladoletno osebo 20. člen tega zakona.

6. Osebno ime je osebnostna pravica. Njen sestavni del je tudi pravica do svobodne izbire osebnega imena (2. člen ZOI-1). Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil 9 let (12. člen ZOI-1), izvršujejo starši. Dokler so starši sporazumni, težav ni. Tedaj pač v otrokovem imenu sporazumno izvršujejo njegovo pravico do svobodne izbire imena. Dokler s tem ne nasprotujejo otrokovi koristi, so pri tem lahko tudi kapriciozni.

7. Kadar pa soglasja med staršema ni, tedaj tudi o izvrševanju pravice do svobodne izbire osebnega imena več ni mogoče govoriti. Odločitev o spremembi imena mora biti tedaj utemeljena na relevantnih razlogih. V nasprotnem primeru bi šlo namreč za arbitrarno odločitev sodišča, kateremu izmed staršev bo ugodilo v njunih željah. To pa ne more biti predmet sodnega odločanja.

8. Merilo za odločitev torej več ne more biti preprosta želja po oblikovanju otrokovega imena, marveč mora predlagatelj, ki želi spremembo obstoječega stanja, pred sodiščem izkazati, da so za spremembo podani utemeljeni razlogi. Ti razlogi, kot izhaja iz prej navedenega, ne morejo biti več stvar želje, marveč mora iti za praktične potrebe življenja, samo spremembo pa je treba pretehtati tudi z vidika koristi otroka.

9. Predlagateljica je izkazala razloge praktične narave (list. št. 70 (1)), zaradi katerih je sprememba utemeljena. Sodišče prve stopnje je te s strani predlagateljice zatrjevane razloge na podlagi njenega zaslišanja in na podlagi splošnih življenjskih izkušenj sprejelo. Pritožbeno sodišče pa na podlagi splošnih življenjskih izkušenj temu pritrjuje.

10. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na izvedensko mnenje T. P.. Iz tega mnenja izhaja predvsem to, da je bil izvedenec do vprašanja spremembe imena vrednotno neopredeljen. Osebno spremembi imena ni naklonjen, ker zato ne vidi utemeljenih razlogov. A tisto, kar je bistveno z vidika njegovega strokovnega področja, je to, da ni podal nobenega razloga proti spremembi imena z vidika otrokove koristi.

11. Pritožbene navedbe o tem, da bo otrokovo ime odslej razmeroma dolgo (vsebuje maksimalno število besed – 4. člen ZOI-1), so sicer resnične. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne pretehtajo nad uspešno izkazanimi razlogi praktičnega življenja, ki govorijo v prid spremembi. Navedbe o tem, da bo otrok zaradi dolgega imena predmet zasmehovanja, so gola špekulacija in nanjo pritožbeno sodišče svoje odločitve ne more opreti. Poleg tega ta špekulacija ni prepričljiva. Otrokovo ime bo sedaj dolgo, ne pa tudi posebej izstopajoče glede na krajevne običaje.

12. Določitev otrokovega imena ni stvar pogodbenega dogovora. Zato so tudi navedbe o tem, da sta se starša ob rojstvu otroka dogovorila na materino željo, da ima otrok dve imeni, vendar zato očetov priimek, neupoštevne oziroma neutemeljene.

13. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-Uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa - ZPP) potrdilo. To je storilo na podlagi materialnopravnih razlogov praktičnega življenja, ne pa tudi zato, ker bi se z imenom tkale kakršnekoli identifikacijske vezi z materino družino. To pritožbeno sodišče izrecno poudarja zato, ker pritožnik napada tudi te razloge sodišča prve stopnje. Zadoščajo že prvi razlogi.

(1) tam je navedla: „ Predlagateljica v zvezi s priimkom mladoletnega E. A. navaja zlasti težave pri prestopanju meje, pri urejanju uradnih, administrativnih zadev, še posebej v tujini, ko mora predlagateljica zaradi različnih priimkov izrecno dokazovati materinstvo. Težave se pojavljajo tudi pri vročanju uradnih in/ali sodnih pisanj mladoletnemu E. A.. Težave se pojavljajo tudi v vrtcu, športnem klubu, glasbeni šoli, tečaju angleščine, pri zdravniku, kjer mora predlagateljica vselej dokazovati materinstvo, saj se priimek otroka in predlagateljice ne ujemata.“