Jedro

Pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno ločiti režim podaljšanja absolventskega staža in upravičenja prejemati državno štipendijo. Ne glede na razloge, zakaj se študentu absolventski status lahko podaljša, je skladno z ZŠtip-1 študent lahko upravičen do izplačevanja štipendije v času (podaljšanega) absolventskega statusa le eno študijsko leto. Takšno tolmačenje nenazadnje potrjuje tudi ureditev po ZViS in Statutu Univerze, ki omogočata in prepuščata posameznim članicam opredelitev dodatnih pogojev pri presoji podaljšanja absolventskega statusa s svojimi internimi pravili. Možnost fakultet, da s svojimi bolj ali manj strogimi internimi pravili lahko določajo različno stroge režime podaljševanja absolventskega staža, bi lahko posledično privedla do neenake obravnave (dodatnega) obdobja prejemanja štipendije. Pravica do štipendije je namreč priznana na podlagi zakona, ki velja enotno za študente vseh fakultet.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. 12300-113/2021/4 z dne 20. 5. 2021 ter da je tožnik upravičen do državne štipendije za študijsko leto 2020/2021, ki se mu naj izplača v enkratnem znesku 2.334,72 EUR v roku 8 dni od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je potrebno 87. člen ZŠtip-1 razlagati kot celoto. Potrebno je upoštevati namen tega določila, ki se odraža v izjemnih okoliščinah iz prvega odstavka omenjenega člena. Napačno je razlogovanje sodišča, da šesti odstavek tega člena ne dopušča prejemanja štipendije na podlagi prvega oziroma četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 v študijskem letu, ko ima študent podaljšan absolventski letnik zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov. Določbe 1. in 4. člena ločijo med ponavljanjem letnika in položajem obiskovanja absolventskega letnika. Edina relevantna omejitev za oba statusa je omejitev podaljšanja štipendijskega razmerja enkrat na posamezni ravni izobraževanja in ne dejstvo, da razlikuje med v odločilnih značilnostih enakima položajema, to je študentom, ki ima študentski status zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov in študentom, ki ponavlja letnik. Ni podlage za razlogovanje, da določba šestega odstavka 87. člena ZŠtip-1 onemogoča podaljšanje štipendijskega razmerja v primeru podaljšanja absolventskega statusa. Ta odstavek se osredotoča na to, da se štipendijsko razmerje v zadnji fazi izobraževalnega programa podaljša do zaključka izobraževalnega programa oziroma največ za eno študijsko leto. To pa ne omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja v primeru podaljšanega absolventskega statusa, saj sta si položaj študenta, ki ima prvič absolventski status in študent, ki ima podaljšan absolventski status v bistvenih značilnostih enaka. Nerelevantno je sklicevanje sodišča na sodbo VDSS opr. št. Psp 328/2011 z dne 27. 10. 2011, saj je omenjena sodba izdana na podlagi prejšnjega Zakona o štipendiranju in se ne more uporabiti za trenutno veljavni ZŠtip-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter na takšno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V pritožbeni obravnavi je ostalo sporno, ali se za tožnika, ki mu je podaljšan abs0lventski staž za dodatno leto tudi v tem letu izplačuje štipendija, ker je imel iz zdravstvenih razlogov podaljšan status absolventa.1

6. Tožnik v študijskem letu 2020/2021 uveljavlja državno štipendijo za podaljšan abs0lventski staž, saj je že v letu 2019/2020 kot abs0lvent prejemal državno štipendijo. Ključno je, da je bil tožniku v študijskem letu 2020/2021 za dodatno študijsko leto2 drugič podaljšan študentski status. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju pritožnika, da je bil tudi v obdobju podaljšanega abs0lventskega staža3 upravičen do izplačevanja priznane štipendije. Razlogovanje pritožnika, da so relevantne bistveno enake značilnosti položaja študenta, ki ima prvič absolventski status in študenta, ki ima podaljšan absolventski status, mora ostati neuspešno.

7. Absolvent je status študenta, ki je na svoji matični fakulteti končal študij, vendar še ni izpolnil vseh izpitov oziroma izdelal diplomske naloge. Absolventski staž, ki traja predvidoma največ 12 mesecev, je namenjen temu, da študent opravi vse manjkajoče obveznosti. Določilo 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZViS) določa, da je mogoče absolventski staž zaradi upravičenih razlogov podaljšati. Tako tudi Statut Univerze v Ljubljani, ki opredeli, da lahko fakultete s svojimi internimi pravili določajo dodatne pogoje za podaljšanje absolventskega staža.4 Študentje, ki so vpisani v (redni) absolventski staž imajo enake pravice kot ostali študentje.5

8. Ključno pravno določilo za odločitev v tem sporu je 9. člena ZŠtip-1,6 ki določa, da se štipendije dodeljujejo v vsakem šolskem ali študijskem letu in se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Državna štipendija se dodeli za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni. Štipendija se ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel. Štipendist prejema štipendijo eno leto za posamezni letnik na ravni izobraževanja, ki je višja že od pridobljene, razen če ta zakon ne določa drugače.7

9. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju pritožnika, da je status študenta, ki ima podaljšan absolventski status identičen s statusom študenta, ki ima prvič absolventski status.8 Sodišče se je do tega vprašanja poglobljeno in razčlenjujoče opredelilo v obrazložitvi,9 ki jo pritožbeno sodišče sprejema kot povsem pravilno. Odgovorjeno je na vprašanje, zakaj skladno z določili ZŠtip-1 ni mogoče izplačevanje štipendije ob dodatno podaljšanem absolventskem stažu. Kot ključno je izpostavljena razlika v naravi "dodatnega leta", v katerem lahko študent vpiše absolventski staž.10 Ustrezno je pojasnjena razlika, ki preprečuje enačenje pravnega položaja ponavljanja "rednega" letnika11 in letnika v primeru absolventskega staža. Sodišče je pravilno povzelo, da enačenje pravnih položajev, ni mogoče, saj absolventski staž predstavlja dodatno leto že po samem zakonu. V primeru takšnega podaljšanja bi bila situacija primerljiva samo s študentom, ki bi drugič ponavljal isti letnik.12

10. Pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno ločiti režim podaljšanja absolventskega staleža in upravičenja prejemati državno štipendijo.13 Ne glede na razloge, zakaj se študentu absolventski status lahko podaljša, je skladno z ZŠtip-1 študent lahko upravičen do izplačevanja štipendije v času (podaljšanega) absolventskega statusa le eno študijsko leto. Takšno tolmačenje nenazadnje potrjuje tudi ureditev po ZViS in Statutu Univerze, ki omogočata in prepuščata posameznim članicam14 opredelitev dodatnih pogojev pri presoji podaljšanja absolventskega statusa s svojimi internimi pravili. Možnost fakultet, da s svojimi bolj ali manj strogimi internimi pravili lahko določajo različno stroge režime podaljševanja absolventskega staleža, bi lahko posledično privedla do neenake obravnave (dodatnega) obdobja prejemanja štipendije. Pravica do štipendije je namreč priznana na podlagi zakona, ki velja enotno za študente vseh fakultet. Bistvo ustavnega načela enakosti je, da bistveno enake primere obravnava enako in bistveno neenake primere različno, upoštevajoč njihovo različnost in lastnost. Splošno načelo enakosti je prizadeto šele tedaj, ko za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga. In ravno obstoj takšnega stvarno utemeljenega razloga15 je ugotovilo sodišče, ki preprečuje enako obravnavo študenta, ki ponavlja "redni" letnik in študenta, ki ima podaljšan "absolventski status". Zaradi navedenega v konkretni zadevi ne gre za kršitev pravice do enakega obravnavanja.

11. Neutemeljeno je razlogovanje pritožnika, da stališče iz citirane sodbe pritožbenega sodišča ni uporabljivo tudi v tej zadevi, saj so v citirani sodbi uporabljena določila predhodno veljavnega Zakona o štipendiranju, pravna podlaga v tem sporu pa je ZŠtip-1. Sodišče je pravilno pojasnilo, da so določbe glede tega vprašanja tako v ZŠtip kot v ZŠtip-1 smiselno enake, zaradi česar je citirano stališče mogoče aplicirati tudi v tem sporu.

12. V posledici obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani uveljavljani razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

1 V letu 2019/2020 je tožnik drugo leto absolvent fakultete B. v Ljubljani. 2 Absolvent. 3 V letu 2020/2021. 4 Absolventski staž je podaljšati mogoče največ za eno leto. 5 Imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja (do 26 leta), do subvencionirane prehrane (bonov) in prevoza z javnimi sredstvi, pravico do štipendiranja, do družinske pokojnine, preživnine in možnost študentskega dela. 6 V povezavi s 87. členom ZŠtip-1. 7 Tudi predhodno veljavni Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Ur. l. RS, št. 110/2010), ki je z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) prenehal veljati, razen določenih izrecno opredeljenih določil, med drugim tudi 34. člen (ta člen je urejal državno štipendijo za podaljšan abs0lventski staž in je določal, da je kandidat upravičen do državne štipendije za podaljšani absolventski staž, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije oziroma kakršne druge štipendije, kot to izhaja iz prve, druge alineje 9. člena zakona, prav tako je kandidat upravičen do državne štipendije za podaljšan absolventski staž, če ni prejemal državne štipendije za absolventski staž v celotni dobi trajanja 12 mesecev, vendar je v tem primeru upravičen do državne štipendije le za preostale mesece do celotne dobe 12 mesecev). Trenutno velja Pravilnik o uveljavljenju državnih štipendij, Ur. l. RS, št. 45/2018. 8 In s tem povezano upravičenje do prejemanje štipendije. 9 Od 12. do 21. točke obrazložitve sodbe. 10 Zakon loči absolventski staž od ponavljanja letnika. 11 Ki je v sklopu izobraževalnega programa in vsebuje vse redne obveznosti (prisotnost na predavanjih in vajah). 12 Pravilno je sklicevanje na stališče v sodbi pritožbenega sodišča Psp 328/2011 z dne 27. 10. 2011, da se štipendija izplačuje v času absolventskega statusa do diplome, vendar le eno študijsko leto, ne glede na morebitno podaljšanje absolventskega statusa, četudi do le-tega pride iz upravičenih razlogov. 13 Pravico do štipendije, ki je predmet tega spora ureja ZŠtip-1. 14 Fakultetam. 15 Razlike v naravi (ponavljanja) rednega letnika in (ponavljanja) abs0lventskega dodatnega leta.