Jedro

Ker je sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje odločilo, da se odločitev o stroški postopka pridrži za končno odločbo, bi moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju tožnici priznati stroške za pritožbo, saj je v novem sojenju uspela.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se v 3. točki izreka znesek 94.248,00 SIT zviša na znesek 112.608,00 SIT. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 22.176,00 SIT, v 8 (osmih) dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo zahtevku tožeče stranke za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in izplačilo denarnih obveznosti. Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov postopka tožeče stranke v višini 94.248,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila. Proti odločitvi o stroških postopka se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje neupravičeno ni priznalo priglašenih stroškov postopka za pritožbo, vloženo 15.5.1996. Stroški za pritožbo so bili priglašeni v sami pritožbi, na glavni obravnavi dne 4.10.2000 pa je pooblaščenec priglasil vse stroške za nazaj. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožeči stranki priznati tudi 204 odvetniške točke ter na te stroške tudi 19 % DDV. Pritožbenemu sodišču predlaga, da poleg že priznanih stroškov tožeči stranki prizna še stroške za pritožbo z dne 15.5.1996. Priglaša tudi pritožbene stroške. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep o stroških preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje bi tožeči stranki moralo priznati tudi priglašene stroške za pritožbo z dne 15.5.1996, saj je bila odločitev o teh stroških po odločitvi Višjega delovnega in socialnega sodišča v sklepu opr. št. Pdp 1004/99-9 z dne 13.7.1999 pridržana za končno odločbo. Priglašeni stroški zastopanja v višini 204 odvetniških točk so bili potrebni za spor in imajo podlago v Odvetniški tarifi (OT - Uradni list RS, št.7/95 - 78/2000). Neutemeljeno pa tožeča stranka s pritožbo zahteva tudi priznanje stroškov DDV, saj ti stroški v pritožbi z dne 15.5.1996 niso bili priglašeni in niti niso mogli biti, saj je pooblaščenec za stranko to opravilo opravil že 15.5.1996, torej pred 1.7.1999, ko je začel veljati Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV - Uradni list RS, št. 89/98 - 30/2001). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo še 204 odvetniške točke po vrednosti točke 90,00 SIT, kar znese 18.360,00 SIT in na podlagi tega 3. točko izreka spremenilo tako, da je znesek 94.248,00 SIT zvišalo na znesek 112.608,00 SIT. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti del njenih pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 125 odvetniških točk za sestavo pritožbe ter 25 odvetniških točk zaradi 20 % DDV, kar skupno znese 15.000,00 SIT. Prav tako ji je priznalo sodno takso za pritožbo v znesku 11.400,00 SIT. Ni pa ji priznalo 1.500,00 SIT za materialne stroške, saj le-ti niso izkazani. Glede na 84 % uspeh pritožbe (dodatno zahtevani stroški 21.848,40 SIT - priznani stroški 18.360,00 SIT) je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 22.176,00 SIT pritožbenih stroškov.