Jedro

Glede na to, da tožnica ni navedla nobenih drugih dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero je prosila za BPP, razen opravilne številke sodbe in naziva sodišča, ki jo je izdalo ter da gre za zadevo BPP, ob tem ko je prosila za BPP za vložitev revizije, tudi po presoji sodišča tožnica ni navedla dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve oziroma na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije.

Glede na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP je bila tožnica dolžna navesti o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, dejstva in okoliščine, ki dopuščajo presojo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 785/2019 z dne 20. 8. 2019. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se tožničina prošnja za BPP nanaša na sodbo, s katero je Upravno sodišče zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo predsednice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 83/2019 z dne 19. 3. 2019. Organ dalje povzema v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določene pogoje za dovoljenost revizije ter procesne predpostavke za vložitev revizije. Navaja, da tožnica v vlogi za BPP ni navedla razlogov, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo. Zato je bila pozvana, da skladno s 367.a členom ZPP navede take razloge, pri čemer naj med drugim natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in prekršeno pravno pravilo, na kratko obrazloži, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zatrjevanje kršitve postopka pa opiše natančno in konkretno. Vendar tožnica prošnje ni dopolnila z navedbo razlogov, na podlagi katerih bi Vrhovno sodišče lahko dopustilo revizijo. Če pa razlogi za dopustitev revizije niso niti zatrjevani, po sodni praksi Vrhovnega sodišča revizije ni mogoče dopustiti; npr. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 299/2017 z dne 29. 11. 2017. Ker tožnica ni konkretizirala razlogov za dopustitev revizije, s tem tudi ni izkazala izpolnjevanja pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ je glede na to zaključil, da tožnica s predlogom za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh ter je njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrnil. 2. Tožnica v tožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da bi morala v prošnji za BPP navesti razloge in vsebinska pojasnila v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije. Meni, da se pravni in vsebinski razlogi za vložitev revizije navedejo v predlogu za dopustitev revizije in da je s svojo prošnjo za BPP zadostila zahtevam za tako prošnjo. Meni, da je nerazumljivo, da je organ za BPP na podlagi poslane izčrpne prošnje za BPP za dopustitev revizije zaključil, da ni realnih možnosti za uspeh, kajti navedeno je, kar v rednih sodnih postopkih ni bilo upoštevano. Organ za BPP zaključuje, da revizija nima možnosti za uspeh, čeprav nobeno sodišče še ni preizkusilo upravičenosti do dodelitve BPP, ob tem ko so bile prošnje vložene v roku z razpoložljivo dokumentacijo. S tako presojo se tožnici krati pravico do pravnega varstva in pravičnega sojenja. Tožnica meni, da je s povedanim izkazala, da izpodbijana odločba ni bila izdana na podlagi predloženih dejstev in dokazov, ampak na podlagi teoretičnih predpostavk, s katerimi se že vnaprej in brez evidentnih dokazov določi sodno odločbo. Sodišču predlaga, naj izpostavljena dejstva ponovno prouči ter jih upošteva in naj upošteva tudi zakon. Sodišču predlaga, naj razsodi, da se izpodbijano odločbo v celoti odpravi ter odloči, da je tožničina prošnja za BPP vložena upravičeno. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, in sicer v višini 20 EUR.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, predložila pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev prošnje tožnici za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 785/2019 z dne 20. 8. 2019. Organ je odločitev oprl na razlogovanje, da tožnica ni niti zatrjevala pogojev za dovoljenost revizije ter da se v takem primeru po sodni praksi Vrhovnega sodišča revizije ne dopusti, zaradi česar je zaključil, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP.

6. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku tega člena pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Sodišče ugotavlja, da iz tožničine prošnje za dodelitev BPP v spisni dokumentaciji upravnega spisa z dne 30. 9. 2019 izhaja, da je tožnica o zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, ter o obliki in obsegu zaprošene BPP, navedla le, da prosi za BPP za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča I U 785/2019 v zadevi BPP. Zato ji je organ za BPP poslal poziv za dopolnitev vloge z dne 4. 10. 2019, v katerem jo je (med drugim) poučil o procesnih predpostavkah za vložitve revizije, pogojih za dopustitev revizije ter o zahtevani vsebini predloga za dopustitev revizije (367., 367.a in 367.b člen ZPP), ji pojasnil, da se na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, in jo določno pozval, kako naj v zvezi s tem pogojem prošnjo dopolni. Po pozivu pa je tožnica vložila prošnjo za BPP na predpisanem obrazcu BPP št. 1, pri čemer pa o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za BPP, ni napisala (oziroma k prošnji z dne 30. 9. 2019 ni dodala) ničesar.

8. Glede na to, da tožnica ni navedla nobenih drugih dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero je prosila za BPP, razen opravilne številke sodbe in naziva sodišča, ki jo je izdalo ter da gre za zadevo BPP, ob tem ko je prosila za BPP za vložitev revizije, tudi po presoji sodišča tožnica ni navedla dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve oziroma na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije. Zato se sodišče z organom za BPP strinja, da tožnica ni izpolnila objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

9. Sodišče tožnici ne pritrjuje, da v prošnji za BPP ni bila dolžna navesti razlogov za revizijo ter da bi te moral vsebovati (šele) predlog za dopustitev revizije. Glede na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP je bila tožnica dolžna navesti o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, dejstva in okoliščine, ki dopuščajo presojo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh. O zadevi BPP, o kateri je bilo odločeno s sodbo Upravnega sodišča I U 785/2019, in v zvezi s katero je vložila prošnjo za BPP za vložitev revizije, bi (tako) morala navesti zadostna dejstva in okoliščine, ki bi omogočale presojo, da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije ter da ima tožnica s predlogom za dopustitev revizije verjetne izglede za uspeh. Kar pomeni, da bi morala navesti razloge, iz katerih bi sodbo kot nezakonito izpodbijala z revizijo, kot je bila v pozivu organa za BPP tudi poučena.

10. Protispisno zatrjuje tožnica v tožbi, da je bila njena prošnja za BPP izčrpna ter da je v njej navedla vse, kar naj bi v sodnem postopku ne bilo (pravilno) upoštevano. Kot že navedeno tožnica nobene vsebinske navedbe o tem, zakaj meni, da je sodba I U 785/2019 nezakonita ter zakaj (iz katerih razlogov) bi jo želela izpodbijati v revizijskem postopku, ni navedla. Ob tem pa je organ za BPP, ki je presojo razumnosti zadeve glede na prvi odstavek 24. člena ZBPP moral opraviti, ker gre za zakonski pogoj za dodelitev BPP, mogel zaključiti le, da tožnica v prošnji ni izkazala, da bi imela revizija možnosti za uspeh. Pri tem se je pravilno oprl na sklep Vrhovnega sodišča II DoR 299/2017 z dne 29. 11. 2017 - pri čemer gre po ugotovitvah sodišča za enotno tako sodno prakso - iz katerega izhaja, da če predlog za dopustitev revizije ne vsebuje obvezne vsebine, ki Vrhovnemu sodišču dopušča presoditi, ali so zakonski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, da se predlog zavrže. Navedeno pa pomeni, da je organ za BPP o očitni nerazumnosti zadeve pravilno presodil na podlagi enega od kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP „če je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago“.

11. Brez podlage tožnica zatrjuje, da se ji krati pravico do pravnega varstva in pravičnega sojenja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se po zakonu ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP), med drugim tako tudi pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, v zvezi s presojo izpolnjevanja katerega se, kot že navedeno, upoštevajo dejstva in okoliščine o zadevi. Kar pomeni, da se tožnici ne posega nedopustno v pravico do sodnega varstva, saj to pravico lahko uresničuje, in sicer v skladu z zakonskimi določbami v ZBPP, s katerimi je urejen način njenega izvrševanja.

12. Neutemeljeno tožnica očita tudi, da izpodbijana odločba ni bila izdana na podlagi predloženih dejstev in dokazov, ampak na podlagi teoretičnih predpostavk. Tožnica, kot že navedeno, v prošnji in njeni dopolnitvi o zadevi ni navedla nobenih dejstev in predlagala nobenih dokazov, na podlagi katerih bi moglo biti izključeno, da gre za očitno nerazumno zadevo. Kolikor pa gre pri tem za sklicevanje na dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na njen materialni položaj, pa sodišče dodaja, da iz že citiranih določb tretjega odstavka 11. člena ZBPP in prvega odstavka 24. člena tega zakona izhaja, da zgolj materialni položaj, tudi če je neugoden, prosilca ne upravičuje do dodelitve BPP.

13. Ker so po presoji sodišča tožbene navedbe neutemeljene, sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno. Odločitev namreč temelji kot na relevantni na nesporni ugotovitvi, da tožnica v prošnji za BPP pogojev za dovoljenost revizije ni niti zatrjevala (ter da iz tega razloga ni izpolnila pogojev iz 24. člena ZBPP).

15. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.