Jedro

Ker se je prva toženka spustila v obravnavanje zadeve po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, se šteje, da je v spremembo tožbe privolila.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I/1., 2., 3a., 4., 5., 6., 7. in II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (v I/3. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval: - ugotovitev ničnosti aneksa k pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 28. 4. 2008, sklenjenega med tožencema, in pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 6. 10. 2008, prav tako sklenjene med tožencema (I/1. točka izreka); - da se pri nepremičninah parc. št. 600.S in 517/3 k.o. T. v. vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje z izbrisom vknjižbe služnostnih pravic, vpisanih na podlagi navedenega aneksa in pogodbe (I/2. točka izreka); - da mu je prva toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris služnostne pravice vožnje in peš hoje, vpisane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 7. 3. 2007, v breme nepremičnine parc. št. 600.S k.o. T. v. (I/3. točka izreka); podrejeno pa, da se izbriše vknjižba te služnostne pravice (I/3a. točka izreka); - da se tožencema prepove vsako ravnanje, s katerim bi kakorkoli posegala v tožnikovi nepremičnini parc. št. 600.S in 517/3 k.o. T. v., zlasti s prekopavanjem, vkopavanjem elektroinstalacijskih in kanalizacijskih vodov, sečnjo drevja, navažanjem peska in ostalega gradbenega materiala (I/4. točka izreka); - da se prvi toženki prepove vsaka vožnja in hoja po nepremičnini parc. št. 600.S k.o. T. v. (I/5. točka izreka); - da se tožencema nerazdelno naloži, da iz nepremičnin parc. št. 600.S in 517/3 k.o. T. v. odstranita vse instalacijske in električne vode, ki vodijo na nepremičnini parc. št. 517/5 in 517/6 k.o. T. v., da zravnata in uredita zemljišče ter tako vzpostavita prejšnje stanje (I/6. točka izreka); - da sta mu toženca dolžna povrniti pravdne stroške (I/7. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je še odločilo, da je tožnik dolžan povrniti prvi toženki njene pravdne stroške v znesku 1.098,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper to sodbo se po svojih pooblaščenkah pravočasno pritožuje tožnik. Sodbo izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v I/3. točki izreka spremeni tako, da v tem delu tožbenemu zahtevku ugodi, v ostalem pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa predlaga razveljavitev celotne izpodbijane sodbe. Nadalje predlaga razveljavitev sklepa o nedopustitvi spremembe tožbe z dne 26. 8. 2010. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izdalo odpravka sklepa o nedopustitvi spremembe tožbe, ki ga je sprejelo na glavni obravnavi dne 26. 8. 2010, zato ga izpodbija hkrati s to sodbo. Prva toženka se je na tem naroku spustila v obravnavanje spremenjene tožbe, ne da bi ji pred tem nasprotovala. To pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) privolila v spremembo tožbe, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o tem, ali bo spremembo tožbe dopustilo. Ker drugega toženca na tem naroku ni bilo, pa bi moralo sodišče prve stopnje skladno s šestim odstavkom 185. člena ZPP narok preložiti in mu poslati prepis zapisnika o tem naroku, da bi se lahko izjavil o spremembi tožbe.

Nadalje navaja, da mu je sodišče prve stopnje odvzelo možnost dokazati neresničnost razlogov, ki sta jih za sklepanje izpodbijanih pogodb navajala toženca. S tem pa je ostalo nerazjasnjeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo vse njegove dokazne predloge, s katerimi bi izpodbil trditev tožencev, da se je služnostna pot ustanovila po že obstoječi poti in da jo prva toženka potrebuje zaradi novogradnje. Pred sklenitvijo izpodbijanih pogodb takšne poti v naravi ni bilo, poleg tega pa ima prva toženka v gradbenih projektih pot (vključno z elektrovodom) predvideno drugje. Trdi, da sta toženca s sklepanjem izpodbijanih pogodb zasledovala oškodovanje lastninske pravice tožnika oziroma morebitnega drugega kupca nepremičnin v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper drugega toženca kot dolžnika. Postopkovno kršitev pa predstavlja tudi to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstev, da je bila prva toženka interesentka za nakup nepremičnin na dražbi, da so se pogodbe sklepale že po zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi in da je šlo za neodplačno ustanovitev služnosti. Poudarja, da je bil namen tožencev zmanjšati vrednost nepremičnin, ki so bile predmet prodaje v izvršilnem postopku, da bi jih lahko prva toženka kupila po čim nižji ceni.

Dodaja še, da je do postopkovne kršitve prišlo tudi med njegovim zaslišanjem, ko mu sodišče prve stopnje ni dopustilo, da bi izpovedal o posegih tožencev na njegovih nepremičninah. Meni, da obstajajo posegi v njegovo lastninsko pravico, do katerih toženca nikakor nista upravičena.

V zvezi z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnostne pravice pa navaja, da iz zapisnika prodajnega naroka v izvršilnem postopku z dne 22. 11. 2007 (ki je javna listina in torej dokazuje resničnost v njem navedenega) izhaja, da je na tem naroku prišlo do sporazuma – pogodbe o izbrisu služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 600.S k.o. T. v.. Na podlagi tega sporazuma, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, pa mu je prva toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris te služnosti.

Prva toženka na pritožbo ni odgovorila. Drugi toženec pa je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka tožniku ali pa prvi toženki, saj v tej zadevi sam ne nastopa kot pravdna stranka.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da iz zapisnika prodajnega naroka Okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 22. 11. 2007 (v izvršilni zadevi zoper drugega toženca kot dolžnika) ne izhaja obveznost prve toženke izdati tožniku zemljiškoknjižno dovolilo za izbris služnostne pravice, ki je na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 7. 3. 2007 vpisana v breme sedaj tožnikove nepremičnine parc. št. 600.S k.o. T. v.. Prva toženka je na tem naroku izjavila, da se ta služnostna pravica lahko izbriše. Ta izjava pa po oceni pritožbenega sodišča še ne predstavlja pogodbene obveznosti kot zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega bi morala prva toženka izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris služnosti, kot to meni pritožba. Prva toženka namreč ni izrecno in jasno navedla, da dovoljuje izbris služnosti. Pač pa je prav nasprotno, na naslednjem naroku v tej izvršilni zadevi dne 20. 12. 2007 izjavila, da vztraja pri tem, da ostane omenjena služnost v veljavi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila pravilno zavrnilo (I/3. točka izreka izpodbijane sodbe).

Tožnik zatrjuje nedopustno podlago in s tem ničnost treh pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti (glej 39. člen Obligacijskega zakonika), ki sta jih toženca sklenila v breme nepremičnin, ki ju je tožnik kupil v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper drugega toženca kot dolžnika. Pritožba pravilno opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih trditev o tem, da ne držijo razlogi, ki sta jih za sklenitev spornih služnostnih pogodb zatrjevala toženca. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedbi prve toženke, da se sporna služnostna pot uporablja že od leta 1997 dalje in na podlagi tega zaključilo, da sta bili služnostna pogodba z dne 7. 3. 2007 in posledično tudi njen aneks z dne 28. 4. 2008 sklenjeni zaradi ureditve dalj časa obstoječega stanja. Pri tem pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih trditev, da ta pot v času izvršilnega postopka v naravi sploh še ni obstajala ter da sta bila v projektu za gradnjo pot do objekta prve toženke in potek električnih vodov (ki so predmet služnostne pogodbe z dne 6. 10. 2008) predvidena drugje. Tožnik je v zvezi s temi trditvami predlagal tudi dokaze (glej zapisnik naroka za glavno obravnavo z dne 26. 8. 2010), ki pa jih je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno zavrnilo, češ, da je zadeva z izvedenimi dokazi že dovolj razjasnjena in da je zato nadaljnje dokazovanje nepotrebno (kar pa predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno).

Nadalje pritožba pravilno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo tudi do trditev tožnika, da je bila prva toženka interesentka za nakup takrat še toženčevih nepremičnin na javni dražbi, kar naj bi botrovalo obremenitvi nepremičnin s služnostjo, da bi tako prva toženka nepremičnino kupila po čim nižji ceni; da so se služnostne pogodbe sklepale že po zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi, ko je bilo torej jasno, da se bosta nepremičnini prodali na javni dražbi; ter da sta toženca te služnosti ustanovila neodplačno. S temi trditvami je tožnik utemeljeval zatrjevano nemoralno oziroma nedopustno podlago za sklenitev spornih pogodb, s katerimi sta toženca obremenila nepremičnini, ki ju je tožnik kupil na javni dražbi. Edini zaključek sodišča prve stopnje v zvezi s temi trditvami, da je v interesu dolžnika v izvršilnem postopku, da se njegova nepremičnina proda po čim višji ceni, je po oceni pritožbenega sodišča glede na obširne trditve o nedopustni podlagi pogodb pomanjkljiv.

Ker izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katerih temelji tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodb (I/1. točka izreka) ter posledično tožbeni zahtevek za izbris vknjiženih služnostnih pravic (I/2. in 3a. točka izreka) in za zaščito pred vznemirjanjem (I/4., 5. in 6. točka izreka), se je ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v navedenih točkah izreka ter posledično glede odločitve o pravdnih stroških (v I/7. in II. točki izreka) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). V preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nerazveljavljenem delu (v I/3. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

V novem sojenju naj se torej sodišče prve stopnje opredeli do tožnikovih trditev o nedopustni podlagi obravnavanih služnostnih pogodb in v primeru, da ne bo izvedlo v zvezi s tem predlaganih dokazov, njihovo zavrnitev natančno obrazloži. Le tako bo sodba zmožna preizkusa. Poleg tega naj sodišče prve stopnje upošteva tudi tožnikovo spremembo tožbe z naroka z dne 26. 8. 2010. Sklep sodišča prve stopnje, da se ta ne dopusti, je namreč nepravilen, kot to pravilno navaja pritožba. Ker se je prva toženka spustila v obravnavanje zadeve po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, se šteje, da je v spremembo tožbe privolila (drugi odstavek 185. člena ZPP). Zato mora sodišče prve stopnje obravnavati na tem naroku spremenjeno tožbo. Ker pa na tem naroku drugega toženca ni bilo, mu mora sodišče prve stopnje prej poslati še prepis zapisnika tega naroka (šesti odstavek 185. člena ZPP).

V zvezi s pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje tožniku ni dopustilo, da bi izpovedoval o posegih tožencev na njegovih nepremičninah, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da ta očitek ne drži. Kot je razvidno iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 26. 8. 2010, je tožnik o tem izpovedoval (stran 8 in 9 zapisnika), čeprav mu sodišče prve stopnje sprva tega res ni dovolilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.