Jedro

Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Sodišče prve stopnje očitno ni štelo, da je prvo tožena stranka izpolnila zahtevek tožeče stranke na ničnost kreditne pogodbe, kot ga je postavila tožeča stranka, s takšnim stališčem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če bi tožene stranke priznale ničnost kreditne pogodbe, bi bila ta neveljavna, izpolnitev pa bi se izražala v tem, da bi morali toženi stranki druga drugi vrniti, kar sta na podlagi nične pogodbe prejeli oziroma bi morala drugo tožena stranka dati prvo toženi stranki ustrezno denarno nadomestilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem 2. odstavku izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje (zaradi umika tožbe) ustavilo postopek (1. odstavek izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo 4.916,00 EUR pravdnih stroškov drugo tožene stranke (2. odstavek izreka).

2. Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep o pravdnih stroških, uveljavljala je bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevo drugo tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrne in ji naloži v plačilo pritožbene stroške tožeče stranke.

3. Drugo tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, tožeči stranki pa naloži v plačilo še stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporno je, da je tožeča stranka tožbo umaknila po vložitvi odgovorov na tožbo. Razlog za umik tožbe, ki ga je navedla tožeča stranka, je bil s prvo toženo stranko dne 07. 03. 2011 sklenjen Aneks k Pogodbi o jamstvu z dne 24. 11. 2009, s katerim se je prvo tožena stranka odpovedala jamstvu R. po pogodbi o jamstvu med prvo toženo stranko in R. za drugo toženo stranko.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila, da umakne tožbo, za odločitev o pravdnih stroških ni pomemben (primerjaj Nina Betetto, komentar k 158. členu ZPP, 2. knjiga, str. 46). Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške (1. odstavek 158. člena ZPP). Pri umiku tožbe tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Zato razlogi pritožnice in drugo tožene stranke v odgovoru na tožbo, v smeri utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zahtevka, niso pomembni in jih pritožbeno sodišče ni presojalo.

7. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Sodišče prve stopnje očitno ni štelo, da je prvo tožena stranka izpolnila zahtevek tožeče stranke na ničnost kreditne pogodbe, kot ga je postavila tožeča stranka, s takšnim stališčem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če bi tožene stranke priznale ničnost kreditne pogodbe, bi bila ta neveljavna, izpolnitev pa bi se izražala v tem, da bi morali toženi stranki druga drugi vrniti, kar sta na podlagi nične pogodbe prejeli oziroma bi morala drugo tožena stranka dati prvo toženi stranki ustrezno denarno nadomestilo (1. odstavek 87. člena OZ). Trditev, ki bi potrjevale izpolnitev nične pogodbe v tem smislu pa tožeča stranka ni podala, zato neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

8. Pritožnica tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se zato, ker ni obrazložilo višine priznanih stroškov, odločitve o stroških ne da preizkusiti. Drugo tožena stranka je v odgovoru na tožbo priglasila po TŠ 3100 ZOdvT 4.075,00 EUR, po TŠ 6002 20,00 EUR in 20 % DDV, enako tudi v soglasju k umiku tožbe. Ker je sodišče prve stopnje drugo toženi stranki vse priglašene stroške priznalo, jih je v zvezi s stroškovnikom mogoče tudi preizkusiti. Zato očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana.

9. Stališče tožeče stranke, da stroški za sestavo odgovora na tožbo drugo tožene stranke niso bili potrebni, ker v ničemer niso razjasnili zadeve, je neutemeljeno. Ali bi tožeča stranka v sporu zoper drugo toženo stranko uspela, ni pomembno, zato sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških ni bilo dolžno ocenjevati utemeljenosti odgovora na tožbo. Z odgovorom na tožbo pa si je drugo tožena stranka zagotovila določen pravni položaj v postopku (preprečila je izdajo zamudne sodbe), zato ji je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo kot potrebne stroške.

10. S tem se izkaže, da tožeča stranka z uveljavljanimi razlogi zoper sklep o stroških ni uspela, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato do pritožbenih stroškov ni upravičena (1. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP). Pretežni del odgovora na pritožbo vsebuje argumentacijo drugo tožene stranke, ki se nanaša na (ne)možnost uspeha tožeče stranke, če tožbe ne bi umaknila. Ker navedeni razlogi za odločitev o pritožbi niso pomembni, jih pritožbeno sodišče ni presojalo, zato drugo toženi stranki tudi ni priznalo priglašenih stroškov za odgovor na pritožbo (155. člen ZPP).