Jedro

Sodišče mora o možnosti vložitve predloga za drugo dražbo oz. ponovno prodajo z neposredno pogodbo v tridesetih dneh od prve dražbe oz. od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za prvo prodajo, stranki poučiti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, pravna sankcija določena v čl. 95/I ZIZ, ni bila dopustna.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i .

Pritožbeni stroški se odmerijo na 15.732,00 SIT in so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek ustavi, z obrazložitvijo, da nobena stranka ni predlagala nove dražbe v 30 dnevnem zakonsko določenem roku od prve dražbe.

V pravočasni pritožbi zoper takšno odločbo sodišča prve stopnje upnik uveljavlja "vse pritožbene razloge" in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v nadaljnji postopek. Upnik je poročilo o javni dražbi, katera je bila razpisana za dne 17. 9. 1998 ob 10.00 uri, na naslovu dolžnika, prejel šele 19. 5. 1999, to je skupaj z izpodbijanim sklepom. Po prepričanju upnika bi moralo sodišče prve stopnje oz. izvršitelj upnika o neuspeli prvi dražbi obvestiti takoj. Skupaj z obvestilom o neuspeli prvi dražbi bi moral biti upnik opozorjen tudi na upravičenje iz 4. odst. 94. čl. ZIZ, to je, da lahko drugo dražbo predlaga v 30 dneh od prve dražbe. Prav tako bi moral biti upnik opozorjen na pravne posledice. Ker pa sodišče prve stopnje ni tako postopalo,je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Rok za predlaganje druge dražbe je po mnenju upnika začel teči šele takrat, ko je prejel poročilo izvršilnega organa o javni dražbi in zato v tem roku pritožnik kot pravočasno predlaga drugo dražbo.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora o uspehu dražbe obveščati stranki. Tega tudi ni določal pred 15. 10. 1998 uporabljivi Zakon o izvršilnem postopku. Vendar pa mora sodišče o možnosti vložitve predloga za drugo dražbo oz. ponovno prodajo z neposredno pogodbo v 30 dneh od prve dražbe oz. od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za prvo prodajo (čl. 94/IV ZIZ), stranki poučiti. Ker pa sodišče prve stopnje tega ni storilo, odločitev izpodbijanega sklepa oz. pravna sankcija, določena v čl. 95/I ZIZ, ni bila dopustna.

Zato je bilo potrebno upnikovi pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 380/tč. 3, čl. 381 in čl. 369/I ter čl. 354/II tč. 7 Zakona o pravdnem postopku).

Sodišče prve stopnje bo torej postopek izvršbe moralo nadaljevati.

Upnik je kot pritožbene stroške utemeljeno priglasil stroške sestave pritožbe, predloga za drugo dražbo in izdatke za ptt storitve ter administrativne stroške (170 odvet. točk - Tar. št. 21/4 in 5 ter čl. 15/II Odvetniške tarife), od priglašenih 50 odvetniških točk za sprejem sklepa, poročila in konference s stranko, pa gre upniku, ker je zadnje opravilo že zajeto z opravili iz drugih tarifnih številk, le 20 odvet. točk (Tar. št. 31 in 31/4 Odvetniške tarife). Ker taksna obveznost ne obstaja, so torej stroški upnika odmerjeni na 15.732,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je na podlagi določbe čl. 498/I Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) postopek nadaljevalo na podlagi dosedanjega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90), saj je bila izpodbijana odločba izdana pred uveljavitvijo novega zakona.