Jedro

Tožnik ob postavitvi podrejenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni navedel vrednosti spornega predmeta. Zato si v primeru, če bi sodišče o tem zahtevku meritorno odločalo, glede tega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije, ki je izredno pravno sredstvo. Ker revizija ne bi bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo, je nedovoljena tudi proti pravnomočnemu sklepu o zavrženju tega dela tožbe (drugi odstavek 384. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj se tožencu naloži, da mora prenehati z vznemirjanjem tožnika pri uporabi njegovih nepremičnin parc. št. 2404 in 2405, k.o..., tožbo na ugotovitev, da je toženec vznemirjal tožnika v lastništvu prej navedenih nepremičnin, pa je zavrglo. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožnik povrniti tožencu v znesku 165.861 SIT.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo,v kateri izrečno ne uveljavlja nobenega revizijskega razloga. V reviziji opisuje potek postopka od vložitve tožbe v letu 1993 do izdaje odločb sodišča prve in druge stopnje. Sodišče je zadevo obravnavalo počasi, prvo obravnavo pa je razpisalo šele po petih letih. V postopku sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič.

Izvedenec, ki je sodeloval v postopku, svojega dela ni opravil korektno. Sodba sodišča prve stopnje zato ni bila pravilna, višje sodišče pa je tožnikovo pritožbo proti njej kljub temu zavrnilo.

Odločba sodišča druge stopnje je pomanjkljiva, saj nima nobenega pravnega pouka. Iz reviziji priloženih fotografij je razvidno, da bi moralo biti tožbenemu zahtevku ugodeno.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Tožena stranka je v odgovoru na revizijo navedla, da ta zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta ni dovoljena, sicer pa tožnik z njo izpodbija le dejansko stanje.

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo dne 10.1.2001, sodišče druge stopnje pa dne 4.12.2001. Zato je treba pri obravnavi tožnikove revizije uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki je začel veljati 14.7.1999 (prvi odstavek 498. člena ZPP).

a) Nedovoljenost revizije glede zahtevka, ki je bil postavljen v tožbi: Spor na prepoved vznemirjanj lastninske pravice je premoženjski spor. V teh sporih pa je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Tožeča stranka je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta, ki naj bi znašala 100.000 SIT. Ta znesek pa ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP (1.000.000 SIT). Revizija glede tožbenega zahtevka, ki je bil postavljen v tožbi, tako ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

b) Nedovoljenost revizije glede zahtevka, ki je bil postavljen na obravnavi dne 10.1.2001: Na obravnavi dne 10.1.2001 je postavil tožnik še zahtevek na ugotovitev, da ga je toženec vznemirjal v lastninski pravici. Glede tega zahtevka, ki tudi sodi med premoženjske spore, vrednosti spornega predmeta ni navedel. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek, s sklepom zavrglo, sodišče druge stopnje pa je ta sklep potrdilo.

ZPP določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Za tak sklep v obravnavani zadevi gre. Vendar pa to za dovoljenost revizije ne zadošča. Izpolnjen mora biti še drugi pogoj. Sklep se mora nanašati na spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep se ne nanaša na tak spor.

Tožnik ob postavitvi podrejenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni navedel vrednosti spornega predmeta. Zato si v primeru, če bi sodišče o tem zahtevku meritorno odločalo, glede tega zahtevka ni zagotovil pravico do revizije, ki je izredno pravno sredstvo. Ker revizija ne bi bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo, je nedovoljena tudi proti pravnomočnemu sklepu o zavrženju tega dela tožbe (drugi odstavek 384. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato revizijo tudi v tem delu zavrglo (377. in 384. člen ZPP).

Povrnitve stroškov revizijskega postopka ni zahtevala nobena od pravdnih strank. Zato je izrek o teh stroških odpadel.