Jedro

Ker ima nediferencirano navedena (ali nediferencirano določena) vrednost spornega predmeta enake posledice, kot če sploh ne bi bila navedena (ali določena), revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožniki krijejo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženca zavezalo, da morata s ceste, ki vodi preko parc. št. 846/4 in 846/8, obe k.o. ..., odstraniti ovire in dovoliti vknjižbo služnosti v korist parc. št. 249 k.o. ..., ki je last tožnic K. V. in M. V. ter v korist parc. št. 146 in 248, obe k.o. ..., ki sta last tožnic J. Ž. in A. K. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev obstoja te služnosti, prav tako pa tudi zahtevek iz nasprotne tožbe, da se omenjeni služnosti ukineta.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, s katerim je tožencema naložena vzpostavitev prejšnjega stanja (odstranitev ovir s ceste) in plačilo pravdnih stroškov ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbo tožencev zavrnilo in v preostalem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to sodbo sta toženca vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Tožnice so odgovorile na revizijo, predlagajo pa, naj jo revizijsko sodišče zavrne.

Revizija ni dovoljena.

Tožnice uveljavljajo zoper toženca več nedenarnih zahtevkov, pri čemer pa niso vse enotne sospornice. Zahtevki prve in druge tožnice (ki imajo sicer isto dejansko in pravno podlago in glede katerih sta ti tožnici v pravni skupnosti) se namreč ne nanašajo na isto služnost kot zahtevki tretje in četrte tožnice (ki sta, tako kot prva in druga tožnica, v njunem medsebojnem razmerju sicer v položaju enotnih sospornic). Vrednosti spornega predmeta bi morali biti zato navedeni (oziroma določeni) za vsak posamezen sklop zahtevkov, glede katerih so tožnice v položaju enotnih sospornic (in ki imajo isto podlago), torej na eni strani posebej za zahtevke prve in druge tožnice in na drugi strani posebej za zahtevke druge in četrte tožnice.

Vendar tožnice niso tako ravnale. In tudi ne sodišče, ki je (po tem, ko so bili opravljeni številni naroki za glavno obravnavo) na zadnjem naroku izreklo: "Vrednost spornega predmeta se oceni na 1.100.000 SIT". Položaj je zato enak, kot če vrednost sploh ne bi bila navedena (niti določena). Še vedno je odprto, na katerega od več zahtevkov se sploh nanaša - ali na zahtevke prve in druge tožnice (glede katerih sta med seboj enotni sospornici), ali na zahtevke tretje in četrte tožnice (glede katerih sta med seboj prav tako enotni sospornici), oziroma, kako se med te zahtevke tako določena vrednost deli. Razen tega sta toženca vložila tudi nasprotno tožbo, kjer sta kot vrednost spornega predmeta navedla 100.000 SIT. Ker sodišče svoje intervencije po tretjem odstavku 44. čl. Zakona o pravdnem postopku (U. l. RS 26/99 in nasl. - ZPP) ni omejilo na zahtevke tožnic, ostaja za nameček odprto še, ali se s sklepom sodišča določena vrednost spornega predmeta ne nanaša tudi na zahtevka iz nasprotne tožbe na ukinitev služnosti.

Ker ima nediferencirano navedena (ali nediferencirano določena) vrednost spornega predmeta enake posledice, kot če sploh ne bi bila navedena (ali določena), revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367. čl. ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. čl. ZPP).

Glede na to, da odgovor na revizijo ni bil potreben - tožniki namreč predlagajo zavrnitev revizije, niso upravičeni do povrnitve stroškov, ki so jim s tem nastali (prvi odstavek 165. čl. in prvi odstavek 155. čl. ZPP).