Jedro

Pritožnica ima pravni interes za tožbo zoper sklep, s katerim je bila v upravnem postopku zavržena njena pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa.

Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je v nasprotju z razlogi zanj (procesna odločitev v izreku je obrazložena z razlogi za zavrnitev tožbe), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1806/2018-5 z dne 20. 9. 2018 razveljavi v I. točki izreka v delu, v katerem je bila zavržena tožba zoper 2. točko izreka sklepa Ministrstva za okolje in prostor, št. 4904-15/2015-23 z dne 20. 7. 2018, in s tem povezana odločitev o stroških upravnega spora v II. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu sodišču v ponovno odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo, ki jo je vložila zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor (MOP), št. 4904-15/2015-23 z dne 20. 7. 2018. Z njim je upravni organ druge stopnje ugodil tožničinemu predlogu za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku za izrek ničnosti delnih odločb Upravne enote (UE) Kranj, št. 362-77/1992-82 z dne 23. 10. 2008 in št. 362-77/1992-124 z dne 2. 6. 2011 v tam navedenih delih, zavrgel njegovo pritožbo zoper odločbo UE Kranj, št. 362-77/1992-186 z dne 19. 7. 2016 (2. točka izreka), in odločil, da ni stroškov pritožbenega postopka (3. točka izreka).

2. V sklepu sodišče glede 1. točke izreka sklepa MOP navaja, da za njegovo izpodbijanje tožnica nima pravnega interesa, saj je bilo v tem delu njenemu predlogu ugodeno. Glede 2. točke izreka izpodbijanega sklepa pa pojasnjuje, da je bila odločba UE Kranj z dne 19. 7. 2016 že odpravljena v drugem pritožbenem postopku in vrnjena upravnemu organu v ponovno odločanje. Ker bo tožnica lahko v tem novem postopku uveljavljala vse ugovore, toženka z zavrženjem pritožbe ni posegla v njen pravni položaj. Zato tudi če bi sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, se tožničin položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi mogel izboljšati.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper omenjeni sklep vložila pritožbo zaradi zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta in bistvenih kršitev določb postopka upravnega spora. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) spremeni tako, da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali obstaja strankin pravni interes za postopek. Ta se kaže v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom pomenil določeno pravno korist za stranko oziroma izboljšanje njenega pravnega položaja. V konkretnem primeru je pritožnica uspela s predlogom za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku za izrek ničnosti delnih odločb UE Kranj z dne 23. 10. 2008 in z dne 2. 6. 2011. Pravilno je zato stališče, da za tožbo zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, zaradi česar jo je treba zavreči. 7. Pritožnica je izpodbijala sklep MOP tudi v delu, v katerem je bila zavržena njena pritožba zoper odločbo z dne 19. 7. 2016. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim je bil za pritožnico končan postopek, v katerem je bila izdana omenjena odločba. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da pritožnica v tem primeru za sodno varstvo nima pravnega interesa. Ta bi bil neobstoječ le, če bi pritožnica vložila tožbo zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa MOP, ki bi bila v drugem upravnem sporu že odpravljena. Ker ne gre za tak primer, je njen pravni interes, da s tožbo doseže odpravo procesnega sklepa MOP in vsebinsko obravnavo svoje pritožbe zoper odločbo z dne 19. 7. 2016. Ob takem pravnem interesu je predmet vsebinske obravnave predmetne tožbe presoja, ali so bili podani dejanski in pravni razlogi za zavrženje pritožbe zoper odločbo z dne 19. 7. 2016, saj je pritožnica v tožbi temu nasprotovala. Ali je za to navedla utemeljene razloge, pa je stvar vsebinske presoje tožbe.

8. Prav táko presojo je opravilo sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Z navedbami, da bo pritožnik po odpravi odločbe z dne 19. 7. 2016 v ponovljenem postopku lahko ponovno uveljavljal ugovore, s katerimi bo nasprotoval izdaji odločbe, in da toženka z zavrženjem pritožbe ni posegla v njegov pravni položaj, je namreč potrdilo stališče upravnega organa druge stopnje, da si pritožnik z vloženo pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj s pravnim sredstvom napadene odločbe ni več. To pa pomeni, da je v tem delu izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v nasprotju z razlogi zanj (procesna odločitev v izreku je obrazložena z razlogi za zavrnitev tožbe), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. 9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi delno ugodilo tako, da je na podlagi 77. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo v odločitvi o zavrženju tožbe, vložene zoper sklep o zavrženju pritožbe v upravnem postopku, in zadevo v tem delu (tudi glede stroškov upravnega spora) vrnilo sodišču, da opravi nov postopek.