Jedro

Osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja.

Izrek

Pritožba subjekta vpisa in družbenikov se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 17.1.2006 izdalo sklep o izbrisu iz sodnega registra subjekta vpisa G. d.o.o.. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je bil proti sklepu o začetku postopka izbrisa dne 30.9.2005 vložen ugovor, ki pa je bil zavrnjen. Zato je na podlagi 1. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99 in 100/99) izdalo sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra.

Zoper ta sklep je v imenu subjekta vpisa in družbenikov vložil pritožbo njihov pooblaščenec in predlagal njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o vloženem ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra ter pri izdaji sklepa o izbrisu zmotno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo. Navaja, da ima subjekt vpisa premoženje, ki ga tvorijo, poleg osnovnega kapitala v znesku 38.200.000,00 SIT in prevrednotovalnega kapitala, tudi kratkoročne poslovne terjatve v znesku 9.912.000,00 SIT in dobroimetje pri bankah. Vse to je razvidno iz letnega poročila in bilance stanja, ki ju je subjekt vpisa priložil k ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Ker letno poročilo izkazuje poslovne dogodke v določenem časovnem obdobju, je nepotrebno dokazovanje dobroimetja pri banki s potrdilom banke, kot je menilo sodišče prve stopnje. Letno poročilo in bilanca stanja sta uradni računovodski izkaz, namenjena zunanjim uporabnikom in morata biti sestavljena v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pozitivnimi pravnimi predpisi ter izkazovati resnično stanje. Zato ni mogoče slediti stališču sodišča, da sama bilanca ni zadosten dokaz, na podlagi katerega bi sodišče z zadostno verjetnostjo ugotovilo, da družba ima premoženje. Subjekt vpisa torej ima premoženje v višini, kot jo izkazujejo računovodski izkazi, to pa tudi pomeni, da ni podana zakonska domneva, da premoženja nima. Zato naj sodišče izpodbijan sklep razveljavi in postopek izbrisa iz sodnega registra v celoti ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje izdalo sklep o izbrisu subjekta vpisa na podlagi 1. odst. 32. čl. ZFPPod, potem ko je ugotovilo, da je pri subjektu vpisa podan izbrisni razlog po 2. tč. 1. odst. 25. čl. ZFPPod, da subjekt vpisa nima premoženja. Po 2. odst. 25. čl. ZFPPod se šteje, da obstaja razlog iz 2. tč. 1. odst. 25. čl. ZFPPod, če gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12-ih mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa. Sodišče prve stopnje je torej v obravnavanem primeru izbrisni razlog temeljilo na zakonski domnevi iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod. Ta zakonska domneva je izpodbojna, v kolikor upravičene osebe, v konkretnem primeru subjekt vpisa oz. družbeniki dokažejo, da družba ima premoženje. V obravnavanem primeru pritožniki dokazujejo, da družba ima premoženje, pri čemer se sklicujejo na podatke letnega poročila za leto 2004 ter podatke iz bilance stanja na dan 31.12.2004. S tako predloženimi dokazi pa po mnenju pritožbenega sodišča zakonske domneve, da družba nima premoženja, niso ovrgli. Sodišču predloženo letno poročilo, razen statističnih podatkov, za odločanje o tej zadevi, relevantnih podatkov ne vsebuje. V bilanci stanja namreč družba izkazuje kapital v računovodskem pomenu. Kapital v računovodskem pomenu pa je le abstraktna kategorija, ki v resničnem svetu ne obstaja. Tako s trditvijo, da družba v bilanci stanja izkazuje osnovni kapital v višini 38.200.000,00 SIT, pritožniki ne morejo biti uspešni. To pa zato, ker osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v določenem časovnem preseku, na bilančni presečni dan, v obravnavanem primeru na 31.12.2004. Pritožniki navajajo, da bi moralo sodišče kot premoženje, ki ga ima družba upoštevati tudi kratkoročne poslovne terjatve v znesku 9.912.000,00 SIT. Po slovenskih računovodskih standardih (Ur. l. RS, št. 107/2001, točka 08 v zvezi z 12. tč.) predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja. Ker se bilanca stanja v obravnavanem primeru nanaša na stanje na dan 31.12.2004, se glede na naravo sredstev, na katere se pritožujejo pritožniki pač ne morejo sklicevati in dokazovati, da to predstavlja premoženje, ki bi bilo upoštevano. Zlasti upoštevajoč dejstvo, ker je bil izpodbijani sklep izdan dne 17.1.2006. Da bi se te poslovne terjatve spremenile v kakšno drugo obliko premoženja, pa pritožniki niti ne zatrjujejo. Ker tudi na podlagi dejstva, da je imela po podatkih bilance stanja dne 31.12.2004 družba 3.000,00 SIT dobroimetja pri bankah v višini 3.000,00 SIT ni mogoče zaključiti, da ima še sedaj družba premoženje, je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbe pritožnikov neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo ter v zvezi s tem tudi pravilno ugotovilo, da pritožniki niso izpodbili zakonske domneve, da subjekt vpisa nima premoženja, zaradi česar je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.