Jedro

Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Res je sodna praksa zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnikov kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je drugo največje okrajno sodišče v državi. Prav tako je hči tožencev kot sodniška pomočnica javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, pri delu ne prihaja v stik s pravdnimi spisi, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Tesnejše znanstvo oziroma sodelovanje le nekaterih sodnikov pristojnega sodišča z zaposleno pa je lahko zgolj razlog za njihovo izločitev in ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I P 359/2020, tožnika s tožbo od sodišča zahtevata, naj tožencema naloži, da s parcele tožnikov odstranita podporni betonski zid, da tožnikoma plačata 2.000,00 EUR odškodnine zaradi postavitve nove ograje, da opustita poseganje v lastninsko pravico tožnikov na njuni parceli, še posebej z odtekanjem meteornih in drugih voda z nepremičnine tožencev, ter da jima to prepove tudi v bodoče. 2. Okrajno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da je bila v tej zadevi kot priča že zaslišana hči tožencev, ki je sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, od 1. 1. 2022 pa je za polovico delovnega časa dodeljena tudi na delo v Urad predsednice tega sodišča, zato se od navedenega dne dalje vsi sodniki tega sodišča z njo srečujejo in pogovarjajo v povezavi z delom Urada. Pojasnjuje še, da bosta od 1. 2. 2022 na pravdni oddelek dodeljena dva sodnika (vsak s polovičnim pripadom), ki sicer sodita na izvršilnem oddelku, na katerem dela priča za polovični delovni čas. Prav tako je s pričo sodelovala sodeča sodnica še v času, ko je bila strokovna sodelavka na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča. Navedene okoliščine bi pri osebah, ki niso zaposlene na sodišču oziroma v pravosodju, lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Mariboru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.1 Res je sodna praksa zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik,2 vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.3 V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnikov kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je drugo največje okrajno sodišče v državi. Prav tako je hči tožencev kot sodniška pomočnica javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, pri delu ne prihaja v stik s pravdnimi spisi, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Tesnejše znanstvo oziroma sodelovanje le nekaterih sodnikov pristojnega sodišča z zaposleno pa je lahko zgolj razlog za njihovo izločitev in ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.4

6. Na podlagi vseh okoliščin zadeve Vrhovno sodišče ocenjuje, da z izvedbo postopka videz nepristranskosti pristojnega sodišča ne bo okrnjen, zato je predlog zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 7/97 z dne 6. 3. 1997. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019, I R 80/2018 z dne 7. 6. 2018, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017, I R 77/2016 z dne 23. 6. 2016, I R 134/2013 z dne 21. 11. 2013 in I R 88/2009 z dne 16. 7. 2009. 3 Npr. zavrnitveni sklepi Vrhovnega sodišča RS III R 12/2012 z dne 29. 5.2012, I R 9/2012 z dne 19. 1. 2012, I R 28/2005 z dne 5. 5. 2005 in I R 89/2003 z dne 18. 12. 2003. 4 Podobno npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 105/2021 z dne 18. 8. 2021, I R 158/2020 z dne 6. 11. 2020 in I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019.