Jedro

Dolžnik v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na novem izvršilnem sredstvu, ni navedel nobenih relevantnih okoliščin, ki bi preprečevale izvršbo na novo dovoljenem sredstvu, ni tudi ponudil drugega izvršilnega sredstva, pač pa le neke možne variante poplačila terjatve, s katerimi pa ne more preprečevati izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.6.1999 sklenilo, da se izvršba, ki je bila že dovoljena na dolžnikovih sredstvih na žiro računu s sklepom opr. št. Ig 281/99 z dne 22.4.1999, dovoli še na dolžnikovih premičnih stvareh.

Proti temu sklepu je dolžnik ugovarjal in v njem smiselno nasprotoval izvršbi na njegove premične stvari in predlagal druge variante za poplačilo terjatev.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor dostavilo tukajšnjemu sodišču, da ga obravnava kot pritožbo. S tem je sodišče prve stopnje ocenilo, da je ugovor neutemeljen (2. odst. 54. čl. ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen. S sklepom, ki ga je dolžnik izpodbijal z ugovorom, je sodišče dovolilo, da se že dovoljena izvršba opravi na drugih dolžnikovih sredstvih, to je premičnih stvari. Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih relevantnih ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na njegove premične stvari, zato je njegov ugovor neutemeljen. Dolžnik v ugovoru tudi ni ponudil drugega izvršilnega sredstva, pač pa ponuja le neke druge variante za poplačilo terjatve, s katerimi pa ne more preprečevati že dovoljene izvršbe.

Sodišče druge stopnje je zato ugovor obravnavalo na podlagi 2. odst. 54. čl. ZIZ kot pritožbo ter jo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).