Jedro

Pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve gre za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini, da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščala v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kranju zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bila po uradni dolžnosti vpisana zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist Občine A. v konstituiranju.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Ponavlja svoje trditve, da Občina A. še ni konstituirana, kar pomeni, da še ni pridobila pravne subjektivitete in s tem sposobnosti, da bi lahko nastopala v pravnem prometu (ustanovljena bi morala biti z zakonom, kar ni bila, poleg tega tudi še nima organizacijskega ustroja, da bi lahko delovala in uresničevala svoj namen). Ne obstaja organ Občine A., ki bi lahko dal pooblastilo pooblaščencu. Nasprotna udeleženka zato vztraja, da je treba presoditi obstoj aktivne legitimacije, obstoj pravne in procesne sposobnosti, kot tudi obstoj upravičenega zastopanja, saj Svet KS ne more zastopati občine. Izpodbijani sklep o tem nima razlogov. V pritožbi pritožnica povzema razloge Ustavnega sodišča v odločbi Up-699/12 z dne 17.1.2013 odklonilnega ločenega mnenja ustavne sodnice Jadranke Sovdat, povzema tudi zakonodajo s področja lokalne samouprave in Obligacijskega zakonika. Trdi, da Občina A. še ni ustanovljena, zato nima niti pravdne sposobnosti niti sposobnosti biti stranka, Svet KS ne more biti njen zakoniti zastopnik, zato tudi ne more nikogar pooblastiti, da vlaga predloge v imenu Občine A..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bil vpis izveden po uradni dolžnosti v zvezi z obvestilom Okrajnega sodišča v Kopru. Pritožbeni očitki, da Svet KS ne more nikogar pooblastiti, da vlaga predloge v imenu Občine A. zato niso utemeljeni, saj Svet KS ni predlagatelj v predmetni zadevi. Zemljiškoknjižno sodišče pa je le izvedbeno sodišče in se v pravilnost sklepa, ki je podlaga vpisu, ne more spuščati. Enako velja za ostale očitke, ki se nanašajo na obstoj aktivne legitimacije, procesne sposobnosti in obstoj upravičenega zastopanja. Ugovore, ki se nanašajo na odločbo, ki je podlaga vpisu, lahko nasprotni udeleženec uveljavlja v postopku, v katerem je prišlo do izdaje začasne odredbe, ne more pa z njimi uspeti v zemljiškoknjižnem postopku.

5. Vprašanje pravne subjektivitete Občine A. bi se lahko v zemljiškoknjižnem postopku zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve postavilo le v zvezi z vpisom osebe, v korist katere je bila zaznamba dovoljena. Upoštevati pa je treba, da gre pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini K., da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Po določbi drugega odstavka 98. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve navede sodišče, ki je izdalo sklep o začasni odredbi in podatki o upniku, na čigar predlog je bila začasna odredba izdana. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščalo v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico). Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).