Jedro

Če pravica zahtevati plačilo sodne takse ni zastarala, je sodno takso dopustno odmeriti, drugo pa je vprašanje, ali jo bo mogoče tudi izterjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožniku odmerilo sodno takso za tožbo, opomin, sodbo in pritožbo ter opomin v skupnem znesku 86.450,00 SIT in mu naložilo, da dolg plača v 15 dneh ter v tem roku predloži sodišču dokazilo o vplačilu sodne takse.

Zoper navedeni sklep se tožnik pritožuje. Meni, da je terjatev zastarala in se pri tem sklicuje na 9. člen Zakona o sodnih taksah (ZST). Je invalidski upokojenec, poleg invalidnosti ga pestijo številna obolenja, zdaj je 100% invalid, vložil je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, o kateri še ni odločeno. Predlaga, da se postopek za plačilo sodnih taks ustavi in da se ga o tem obvesti.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit. Z njim so odmerjene sodne takse, ki jih je tožnik dolžan plačati na podlagi ZST, saj njihova odmera in izterjava ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni zastarala.

Po 9. členu ZST namreč pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v 2 letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba sodno takso plačati (relativni zastaralni rok). Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru takrat, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (absolutni zastaralni rok).

V tem primeru je obveznost za plačilo sodne takse za tožbo nastala ob njeni vložitvi (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST), to je bilo 23.10.2003. Tedaj je tudi začel teči zastaralni rok, pri čemer bi se relativni zastaralni rok iztekel s potekom 31.12.2005. Vendar je bil potek tega roka prekinjen z izdajo izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnik prejel 6.4.2005. Zato je s 6.4.2005 relativni zastaralni rok začel teči znova. Štiri letni zastaralni rok pa bi se glede na datum vložitve tožbe 23.10.2003 iztekel s potekom 23.10.2007. Ker je bil izpodbijani sklep izdan pred potekom tega roka, obveznost odmere sodne takse ni zastarala, pač pa je s potekom 23.10.2007 zastarala pravica do izterjave sodne takse, kolikor ta še ni bila plačana.

Obveznost za plačilo sodne takse za opomin z dne 23.10.2003 za plačilo sodne takse za tožbo je nastala ob njegovi vročitvi tožniku (2. točka 2. odstavka 4. člena ZST). To je bilo, glede na to, da vročitev ni izkazana z vročilnico, verjetno 24.10.2003, vendar najpozneje 4.11.2003, saj je s tem datumom datiran ugovor tožnika na ta opomin. Tedaj je tudi začel teči zastaralni rok, pri čemer bi se relativni zastaralni rok iztekel s potekom 31.12.2005. Vendar je bil potek tega roka prekinjen z izdajo izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnik prejel 6.4.2005. Zato je s 6.4.2005 relativni zastaralni rok začel teči znova. Štiri letni absolutni zastaralni rok pa bi se glede na datum vročitve opomina iztekel v obdobju med 24.10.2007 in 4.11.2007, odvisno od dneva vročitve opomina tožniku. Glede na to obveznost odmere sodne takse za opomin za plačilo takse za tožbo ob izdaji izpodbijanega sklepa ni zastarala, pač pa je s potekom navedenega roka (od 24.10.2007 do 4.11.2007) zastarala pravica do izterjave te sodne takse, kolikor ta še ni bila plačana.

Obveznost za plačilo sodne takse za sodbo je nastala ob njeni vročitvi (2. točka 2. odstavka 4. člena ZST), to je bilo 24.2.2005. Tedaj je tudi začel teči zastaralni rok, pri čemer bi se relativni zastaralni rok iztekel s potekom 31.12.2007. Vendar je bil potek tega roka prekinjen z izdajo naloga za plačilo sodne takse za sodbo z dne 2.3.2005, ki ga je tožnik prejel 3.3.2005, in je s tem dnem začel teči znova. Tudi potek tega roka je prekinjen z izdajo izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnik prejel 6.4.2005. Zato je s 6.4.2005 relativni zastaralni rok začel teči znova. Štiri letni absolutni zastaralni rok pa bi se glede na datum vročitve sodbe 24.2.2005 iztekel s potekom 24.2.2009. Glede na to obveznost odmere in izterjave plačila sodne takse za sodbo ni zastarala.

Obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo je nastala ob njeni vložitvi (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST), to je bilo 1.3.2005 (ko je pritožbo prejelo prvostopno sodišče). Tedaj je tudi začel teči zastaralni rok, pri čemer bi se relativni zastaralni rok iztekel s potekom 31.12.2007. Vendar je bil potek tega roka prekinjen z izdajo opomina za plačilo sodne takse z dne 2.3.2005, ki ga je tožnik prejel 3.3.2005, in je s tem dnem zastaralni rok začel teči znova. Tudi potek tega roka je bil ponovno prekinjen z izdajo izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnik prejel 6.4.2005. Zato je s 6.4.2005 relativni zastaralni rok začel teči znova. Štiri letni absolutni zastaralni rok pa bi se glede na datum vložitve pritožbe 1.3.2005 iztekel s potekom 1.3.2009. Glede na to obveznost odmere in izterjave plačila sodne takse za pritožbo ni zastarala.

Obveznost plačila sodne takse za opomin za plačilo sodne takse za pritožbo je nastala z vročitvijo opomina tožniku dne 3.3.2005 (2. točka 2. odstavka 4. člena ZST). S tem dnem je začel teči zastaralni rok, pri čemer bi se relativni zastaralni rok iztekel s potekom 31.12.2007. Vendar je bil potek tega roka prekinjen z izdajo izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnik prejel 6.4.2005. Zato je s 6.4.2005 relativni zastaralni rok začel teči znova. Štiri letni absolutni zastaralni rok pa bi se glede na datum vročitve opomina 3.3.2005 iztekel s potekom 3.3.2009. Glede na to obveznost odmere in izterjave plačila sodne takse za opomin za pritožbo ni zastarala.

V tem upravnem sporu tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odločanje v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 7.10.2003, ker se ta ne nanaša na odmero sodnih taks za dejanja v upravnem sporu.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. Pritožbeno sodišče je pri odločanju uporabilo ZUS-1 na podlagi določbe 1. odstavka 107. člena ZUS-1.